1. Nje Yehova a bino̱ jombwea baboledi bao e?

 NJE Yehova a me̱ne̱no̱ ke̱ a mombwa baboledi bao be o wase e? A bi muńe̱nge̱ masu na ndut’asu. (Mye. 37:18) A me̱ne̱ te̱ ná je o bolea mo̱ na ngud’asu ńe̱se̱ to̱ na ndut’a mulema di be̱nno̱, nik’e mabwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ jita! Omo̱ń a nika, e musunga o sue̱le̱ na lo̱ko̱ biso̱.

2. Nje Yehova a mabolano̱ ońola ba ba be̱n milema mi ńo̱sedi, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di tombwane di dibongo lao e?

² Kalat’a Myenge 147:3 e makwala ná Yehova “a makaka bebango̱” ba ba milema mi ńo̱sedi. Yen epas’a Bibe̱l e malee̱ nde ne̱ni Yehova, na ndolo ńe̱se̱, a mombweano̱ ba bena ba be̱n ndut’a mulema. Nje jangame̱nno̱ bola ná di tombwane̱ o nje ye̱se̱ Yehova a mabolano̱ o jombwea biso̱ e? K’eyembilan, do̱kita di bi ebolo bwam le ná di bola me̱se̱ o jongwane̱ moto nu kusi sese ná a bo̱le̱. Nde, ná nu moto a we̱le̱ ja bwam, angame̱n bupe̱ bediedi ba do̱kita. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ o Bibe̱l, nje Yehova a malangweano̱ ba bena ba be̱n ndut’a mulema, di me̱nde̱ pe̱ jombwea ne̱ni we̱le̱ ma malea ma ndolo o ebolo.

 YEHOVA A MABOLA BISO̱ MBAKI NÁ JE MO̱ TIKI

3. Ońola nje bō̱ ba me̱ne̱no̱ ná ba titi mweńa e?

³ Je nde o wase ni si be̱n ndolo, nje pe̱ ye bobe ye nde ná, nik’e boli ná ba bena ba matakisabe̱ ba me̱ne̱ nde ná ba titi mweńa. Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Helen a mo̱ ná: “Na kokedi nde o mbia mu si ta mu leane̱le̱ ndolo. Sango am a ta njo a ta pe̱ a lo̱ngea biso̱ buńa te̱ ná di titi mweńa.” Yen ebe, kapo̱ ka Helen, ba takise̱ wa, ba sai wa ponda ye̱se̱, to̱ bola ná we̱ne̱ ná o titi ná o to̱ndo̱be̱. Ye te̱ nika, ye ná e be̱ wa ndutu o dube̱ ná moto a mombwea wa na mbale̱.

4. Bupisane̱ Mwenge 34:19, njika mbaki Yehova a mabolano̱ biso̱ e?

⁴ To̱ e be̱ nde ná bane̱ ba takise̱ wa, we ná o be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi wa we pe̱ mo̱ tiki. A “bakam na babe̱ne̱ milema mi ńo̱sedi.” (Langa Myenge 34:19.) Yete̱na ‘mudī mu ńo̱se̱di’ wa, o si dimbea ná Yehova e̱n mambo ma bwam o mulema mo̱ngo̱, mo̱me̱ne̱ pe̱ nde a duti wa o mbasanedi mao. (Yohane 6:44) A le̱le̱m o jongwane̱ wa ponda ye̱se̱ ebanja we mo̱ tiki.

5. Njika belēdi di mabusane̱no̱ o mbadi Yesu ombwedino̱ bato bena bane̱ ba tano̱ ba yaṅa e?

⁵ Je ná jokwa bia ne̱ni Yehova a masengano̱ ke̱ jombwedi eyembilan a Yesu. Ponda Yesu a tano̱ o wase, a maki ba bena ba ta ba yaṅabe̱ a lee̱le̱ pe̱ babo̱ ndedi. (Mat. 9:9-12) Ponda muto mō̱ a tapino̱ mbo̱t’ao na dipita ná a mabo̱le̱, Yesu a lo̱ki nde mo̱ a sesa pe̱ mo̱ ońola dube̱ lao. (Marko 5:25-34) Yesu a lee̱le̱ bede̱mo ba Sango ao o mbadi ńe ke̱nge̱nge̱. (Yohane 14:9) We so̱ ná o be̱ mbaki ná we Yehova tiki a me̱ne̱ bede̱mo bo̱ngo̱ ba bwam, name̱ne̱ pe̱ na dube̱ na ndolo o be̱nedino̱ mo̱.

6. Ne̱ni moto eno̱ ná a buka jo̱nge̱le̱ ná a titi mweńa e?

 ⁶ Nje weno̱ ná o bola yete̱na o mabenga nde dinga penda ná o titi mweńa e? Langa bepasi ba Bibe̱l be mabole̱ wa mbaki ná we mweńa o miso̱ ma Yehova o duteye̱ pe̱ ońol’ao. b (Mye. 94:19) Yete̱na o si we̱li po̱le̱ nje o tese̱no̱, to̱ ná mulema mu bo̱bi wa ońolana o titi ná o bola jita ka bane̱, o si kaise̱ wame̱ne̱ buka dime̱ne̱. Yehova e si mengane̱ biso̱ buka nje jeno̱ ná di bola. (Mye. 103:13, 14) Yete̱na moto a ta a bolane̱ wa njo, o si numa wame̱ne̱ njo̱m ońola nje mubolane̱ wa njo a bolino̱. O si dimbea ná Yehova a mabaise̱ babole̱ bobe bolangi, seto̱ ba bena ba sengise̱no̱ sese. (1 Pet. 3:12) Sandra, ba bolane̱no̱ njo ke̱ e muna, mo̱ ná: “Na yo̱ki baise̱ Yehova ná o̱ngwane̱ mba o je̱ne̱ mbame̱ne̱ o mbadi ńe skwe̱, ka nje te̱ mo̱ a me̱ne̱no̱ mba.”

7. Ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ mambo ma tombi o longe̱ lasu ońola ebol’a Yehova e?

⁷ O si dinga penda ná Yehova e ná a bolane̱ wa o jongwane̱ bane̱. A boli wa edube o be̱ muboledi mwemba na mo̱ o ebol’a dikalo. (1 Kor. 3:9) Nje o kusino̱ o longe̱ lo̱ngo̱ di boli ná o be̱ ńai weno̱ ná o lee̱le̱ bane̱ ndedi o so̱ṅtane̱ pe̱ ne̱ni beno̱ ná ba senga. We ná o bola mambo jita o jongwane̱ babo̱. Helen, di se̱le̱no̱ kwalea a kusi jongwane̱, tatan e so̱ ná ongwane̱ bane̱. Mo̱ ná: “Na ta ne̱ne̱ ná na titi mweńa, nde Yehova a boli ná ne̱ne̱ ná na to̱ndo̱be̱ ne pe̱ mweńa.” Helen e muńe̱nge̱ o bolea ka paonia ńa pond’a mususu.

YEHOVA A MAPULA NÁ JEMEYE LAKISE̱ LAO

8. Njika mbaki Yehova a mabolano̱ biso̱ o Yesaya 1:18 e?

⁸ Baboledi ba Yehova bō̱ ba dia ba mataka ońolana ba mombwe̱ myobe mabu mi tombi ba bolino̱, e be̱ obiana ba madubisabe̱ to̱ ombusa dubise̱ labu. Nde ye bwam ná di si dimbea ná Yehova a boli nde diko̱ti ońolana a to̱ndi biso̱ jita. Na mbale̱, a mapula ná jemeye di jabea. Yehova a mabola biso̱ mbaki ná ombusa biso̱ “ka” c na mo̱, a si me̱nde̱ pe̱ numa biso̱ njo̱m ońola mi myobe. (Langa Yesaya 1:18.) E se̱ ndolo Yehova eno̱ ná a si mo̱nge̱le̱ myobe masu mi tombi! O mulemlem ma ponda, a si madimbea bwam di bolino̱.—Mye. 103:9, 12; Heb. 6:10.

9. Ońola nje jangame̱nno̱ bola me̱se̱ ná di soke̱ nde biso̱me̱ne̱ o nje di mabolano̱ we̱nge̱ na o kie̱le̱ ni maye̱ nde seto̱ o mambo ma tombi e?

⁹ Yete̱na we o sunjume̱ye̱ ońola myobe mo̱ngo̱ mi tombi, bola me̱se̱ ná o soke̱ wame̱ne̱ o nje weno̱ bola we̱nge̱ na nje o me̱nde̱no̱ bola o kie̱le̱ ni maye̱ nde seto̱ o nje e tombi. Jombweye eyembilan a ńamuloloma Paulo. Ombwe̱ ná a ta a takise̱ kriste̱n na njo, nde a ta a bia ná Yehova a lakise̱ mo̱. (1 Tim. 1:12-15) Mo̱ a bengi o jo̱nge̱le̱ mawuse̱ mao ma tombi e? Esibe̱ penda a bangi o bola nika, kapo̱ ka nje a si tombise̱no̱ ponda o jo̱nge̱le̱ mambo a bolino̱ ke̱ a dia o ebas’a Bonayuda. (Fil. 3:4-8, 13-15) O diwengisan, Paulo a te̱ nde dikalo na ko̱di a so̱ke̱ pe̱ mome̱ne̱ o kie̱le̱ ni maye̱. Kapo̱ ka Paulo, o titi ná o tukwa nje e tombi. Nde we ná o sesa Yehova we̱nge̱ nde o dutea pe̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱ ńa betańsedi a kakane̱no̱ wa.

10. Nje bola yete̱na mambo di bolino̱ o mińa mi tombi mi sengise̱ bane̱ sese e?

¹⁰ We ná o bwa ndutu ońola mambo o bolino̱ o mińa mi tombi mena ma sengise̱ bane̱ sese. Nje ye ná yongwane̱ wa e? Bola  me̱se̱ o po̱ngulane̱ nje o bolino̱, ye ná e pula ná o baise̱ milakisan ma mbale̱. (2 Kor. 7:11) Baise̱ Yehova ná ongwane̱ ba bena o sengise̱no̱ sese. E ná ongwane̱ wa na ba o bolane̱no̱ bobe o lembe̱ na be̱ne̱ pe̱te̱ musango.

11. Nje jeno̱ ná jokwa na eyembilan a muto̱ped’a mudī Yona e? (Ombwa pe̱ duta la .)

¹¹ Okwa na mawuse̱ mo̱ngo̱ ma tombi, ese̱le̱ pe̱ ná Yehova a bolane̱ wa o to̱ njika mbadi a mapulano̱. Jombweye eyembilan a muto̱ped’a mudī Yona. O mulopo ná ale o Nineve kane̱ni Loba anedino̱ mo̱, Yona a ńī nde mīla o epasi epe̱pe̱. Yehova a ko̱kise̱ Yona, nun oko pe̱ na diwuse̱ lao. (Yona 1:1-4, 15-17; 2:7-10) Yehova a si caki Yona. Loba a boli pe̱te̱ mo̱ epolo o wala o Nineve, ni ngedi Yona a pomane̱ sengane̱. A s’ese̱le̱ ná jombwe̱ la diwuse̱ lao di tombi leke mo̱ o jemea ebolo yena Yehova a bake̱no̱ mo̱.—Yona 3:1-3.

YEHOVA A MALO̱KO̱ BISO̱ TONGWEA NA MUDĪ MUSANGI

12. Ne̱ni Yehova a mabolano̱ biso̱ musango ponda di malembe̱no̱ ndutu ninde̱ne̱ e? (Filipi 4:6, 7)

¹² Tongwea na mudī mao musangi, Yehova a malo̱ko̱ biso̱ o ponda lambo la ndutu dinde̱ne̱ di mako̱ye̱no̱ biso̱. Jombweye eyembilan a Ron na Carol. Mun’abu ńa mome a bo ńolo. Ba kwali ná: “Di ta di mákusa ndutu jita, nde nin nde e ta ni buki ye̱se̱. Myulu jita di si ta di we̱le̱ ko̱ iyo̱, di kane̱ so̱ Yehova, na mbale̱ di kusi musango mwena Filipi 4:6, 7 (Langa.) e makwaleano̱.” We te̱ lembe̱ makekisan ma mańo̱se̱ wa mulema, we ná o tele̱ye̱ Yehova mulema mo̱ngo̱ o muka ponda te̱ na etum te̱ o mapulano̱. (Mye. 86:3; 88:3) Baise̱ Yehova mudī mao musangi ponda te̱. A me̱nde̱ jongwane̱ wa ponda ye̱se̱.—Lukas 11:9-13.

13. Ne̱ni mudī musangi mu mongwane̱no̱ biso̱ o benga bolea Yehova na jemea e? (Efeso 3:16)

¹³ Mo̱ o lembe̱ mitakisan ma ngińa mi bo̱bise̱ wa e? Mudī musangi mwe ná mu bola wa ngińa ná o benge bolea Yehova na jemea. (Langa Efeso 3:16.) Jombweye eyembilan a munańango mō̱ nu belabe̱ ná Flora. Mo̱ na mom’ao ba ta nde ba bolea ka bamuloloma ponda mom’ao a wite̱no̱ musonje, na babo̱ ba bwa diba. Mo̱ ná: “Sese na sengino̱ ońola si be̱ lao la ko̱nji e ta e takise̱ mba teten. Na kane̱ Yehova ná a bole mba mudī musangi ná na we̱le̱ lembe̱. Yehova a boli mba nje e ta e pula mba ná na we̱le̱ lembe̱ na buka nje na tano̱ na se̱le̱ jo̱nge̱le̱ ná na si wusa lembe̱.” Flora a so̱ṅtane̱ ná Loba ongwane̱ mo̱ o bata lakisane̱ mo̱ na be̱ pe̱ mbaki ná a me̱nde̱ sue̱le̱ mo̱ o ndut’ao ye̱se̱. Mo̱ ná byala ba Myenge 119:32 be mateleye̱ bwam ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ mo̱. Y’epasi e makwala ná: “Na to̱ndi dangwa o nge’a byanedi bo̱ngo̱, ebanja o matele̱ mba mulema.”

14. Ne̱ni jeno̱ ná jese̱le̱ ná mudī ma Loba mu die̱le̱ biso̱ e?

¹⁴ Ne̱ni weno̱ ná o bola mambo bupisane̱ mika mo̱ngo̱ ma kusa mudī musangi e? Bola mambo ma me̱nde̱ jongwane̱ wa ná o bate be̱ne̱ mudī musangi ma Loba. K’eyembilan, jukea o ndongame̱n na te̱ye̱ bape̱pe̱ dikalo. Londe̱ bo̱ngo̱ bo̱ngo̱ na mo̱nge̱le̱ ma Yehova tongwea ná langa Eyal’ao buńa te̱. (Fil. 4:8, 9) O bolanga bo̱ngo̱, maka bato o Bibe̱l bena ba kusi mitakisan, dutea pe̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ babo̱ o lembe̱. Sandra, di se̱le̱no̱ kwalea, a taki ońola mitakisan jita a kusino̱ o longe̱ lao. Mo̱ ná: “Myango ma Yose̱f membe̱ mba jita. A s’ese̱le̱ ná mitakisan to̱ si te̱me̱ la sim a kusino̱ ba bo̱bise̱ mulatako mao na Yehova.”—Bbot. 39:21-23.

 YEHOVA A MALO̱KO̱ BISO̱ TONGWEA NA BONASANGO NA BONAŃANGO ASU

15. Ba nja be ná ba lo̱ko̱ biso̱, ne̱ni pe̱ beno̱ ná bongwane̱ biso̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁵ Ponda jeno̱ owas’a mitakisan, bonasango na bonańango be ná ba be̱ biso̱ “lo̱ko̱mea.” (Kol. 4:11) Na mbale̱, bonasango na bonańango asu be nde mbadi po̱ Yehova a malee̱le̱ biso̱ ndol’ao. Be ná ba lo̱ko̱ biso̱ na sengane̱ biso̱ na ndolo, to̱ sue̱le̱ biso̱ tongwea na be̱ biso̱ o mbasan. Be ná ba langea biso̱ epas’a Bibe̱l e mabole̱ biso̱ mbaki, to̱ kane̱ na biso̱. d (Rom. 15:4) Ngedi iwo̱, munasango to̱ munańango e ná o̱nge̱le̱ biso̱ mbadi Yehova a me̱ne̱no̱ mambo, nika ńongwane̱ biso̱ o benga lembe̱. Bonasango asu be pe̱ ná ba wanea biso̱ jongwane̱ di mapule̱ biso̱ k’eyembilan wanea biso̱ da o pond’a ndutu.

16. Nje jeno̱ ná di bola ná di kusane̱ bane̱ jongwane̱ e?

¹⁶ Ná di kusane̱ bane̱ jongwane̱, ye ná e pula ná di baise̱ babo̱ mo̱. Bonasango na bonańango asu ba to̱ndi biso̱ ba mapula pe̱ jongwane̱. (Min. 17:17) Nde be ná ba si bie ne̱ni di masengano̱ to̱ nje e mapule̱ biso̱. (Min. 14:10) O be̱n te̱ mutaka, be̱ be̱be̱ o langwea mako̱m mou ne̱ni o masengano̱. Bola ná ba bie nje ye ná yongwane̱ wa. We ná o po̱so̱ tele̱ye̱ mutudu mō̱ to̱ baba o masiseano̱ be̱be̱ na bo̱bise̱ la ńolo mulema mo̱ngo̱.  Bonańango bō̱ ba kusi lo̱ko̱mea ponda ba kwalisane̱no̱ munańango nupe̱pe̱ ńou.

17. Njika mitakisan mō̱ me ná meka biso̱ o kusa lo̱ko̱mea e, nje pe̱ bola ná di buke mo̱ e?

¹⁷ Bola me̱se̱ ná o si be̱ muso̱lo̱ki. Ses’a mulema ńe ná e bola ná o si pule tombise̱ ponda na bato bape̱pe̱. Ngedi iwo̱, bonasango na bonańango be ná ba si so̱ṅtane̱ wa to̱ ba kwalisane̱ wa byala be si te̱nge̱n. (Yak. 3:2) O s’ese̱le̱ ná i ńai a mitakisan meke wa o kusa jongwane̱ o be̱nno̱ ńo̱ngi. Mutudu mō̱ nu belabe̱ ná Gavin, ńena nu be̱n diboa la mo̱nge̱le̱, mo̱ ná: “Ponda iwo̱ na si be̱n ńo̱ngi o kwala to̱ tombise̱ ponda na mako̱m mam.” Nde Gavin, a si mese̱le̱ ná be besengedi be buke mo̱, a masenga pe̱ bwam ponda eno̱ na bonasango. Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Amy mo̱ ná: “Ońola mambo mō̱ na kusino̱ o longe̱ lam, ye mba ndutu o lakisane̱ bato. Nde ne o jokwa o to̱ndo̱ na lakisane̱ bonasango am na bonańango am ka nje te̱ Yehova a mabolano̱. Na bi ná nik’e mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱, nde na mbame̱ne̱ pe̱.”

DIKAKI LA YEHOVA LA KIE̱LE̱ NI MAYE̱ LE NÁ DI LO̱KO̱ BISO̱

18. Nje jeno̱ ná je̱nge̱le̱ o kie̱le̱ ni maye̱ e, nje pe̱ jeno̱ ná di bola tatan e?

¹⁸ Je ná jombwa kie̱le̱ ni maye̱ na mbaki, kana di bino̱ ná son a ponda Yehova a me̱nde̱ bo̱le̱ bebango b’eyobo na ba mulema na bambam. (Bbī. 21:3, 4) O ni ponda, mambo ma sese di kusino̱, di si me̱nde̱ pe̱ “dutea mo̱ o mulema”. (Yes. 65:17) Ka nje te̱ je̱nno̱, to̱ o nin we̱nge̱ Yehova a ‘makaka bebango basu.’ Bola me̱se̱ ná o tombwane̱ myano ma ndolo me̱se̱ Yehova a te̱se̱no̱ o bwam ba wanea wa lo̱ko̱mea na jongwane̱. O si dinga penda to buńa ná “a mombwea” wa.—1 Pet. 5:7