1, 2. Mo̱, njika myuedi bato ba ko̱lo̱ngo̱ne̱no̱ o baise̱ e?

BANA ba mabaise̱ myuedi jita. We ná o bola babo̱ beteledi ba lambo, nde ba baise̱ ka ko̱lo̱ngo̱ne̱ ná, ‘Ońola nje e?’ O we̱ pe̱ te̱ ná o bole babo̱ jalabe̱, be pe̱te̱ ná ba bata baise̱ ná, ‘Nde ońola nje e?’

² E be̱ ná je eso̱mbe̱ to̱ mudun, biso̱ be̱se̱ di mabaise̱ myuedi. Je ná di baise̱ myuedi jombwea nje di me̱nde̱no̱ da, bo̱to̱ to̱so̱ janda. To̱so̱ je ná di baise̱ myuedi ma mweńa jombwea longe̱ nikame̱ne̱ pe̱ na kie̱le̱ ni maye̱. Nde, je ná jese̱le̱ wasa malabe̱ yete̱na di si kusi ma mena ma malondise̱ ńo̱ng’asu.

3. Ońola nje bato jita ba mo̱nge̱le̱no̱ ná ba titi ná ba so̱ malabe̱ ma myuedi ma mweńa ba mabaise̱no̱ e?

³ Mo̱, Bibe̱l e be̱n malabe̱ ma myuedi ma mweńa di mabaise̱no̱ e? Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ nika, nde ba mo̱nge̱le̱ pe̱ ná Bibe̱l ńe ndutu jita o so̱ṅtane̱. Be ná bo̱nge̱le̱ ná balēdi ba bebasi buka te̱ nde ba bi malabe̱. Bane̱ pe̱ ba mabwa iso̱n jita o jemea ná ba si bi malabe̱. Mo̱, wa o mo̱nge̱le̱ so̱ na nje e?

4, 5. Njika myuedi ma mweńa o be̱nno̱ o baise̱ e? Ońola nje wangame̱nno̱ benga wasa malabe̱ e?

⁴ Pondapo̱, o mapula kusa malabe̱ ma myuedi ka min: Ońola nje neno̱ o nin wase e? Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ mba ke̱ na wedi e? Ne̱ni Loba eno̱ e? Yesu, Mulēdi nu biane̱ jita, a kwali ná: “Benga baise̱, nde di mabolabe̱ bińo̱; benga wasa, nde lo maso̱; benga jumba, nde di matelabe̱le̱ bińo̱.” (Mateo 7:7, NW) O s’ese̱le̱ muwaso natē̱ o so̱ malabe̱ weno̱ ná o lakisane̱.

 ⁵ E, o me̱nde̱ so̱ malabe̱ o Bibe̱l yete̱na o ‘bengi wasa.’ (Minia 2:1-5) Ma malabe̱ ma titi ndutu jita o so̱ṅtane̱. Nje o mokwano̱ e me̱nde̱ bola wa o bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱ tatan, o be̱ne̱ pe̱ dipita la betańsedi la kie̱le̱ ni maye̱. Jombweye te̱ myuedi mō̱ mena mi pungo jita la bato.

6. Ońola nje bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱no̱ ná Loba a si mombwea taka labu e ?

⁶ Bato jita ba mo̱nge̱le̱ ná Loba a si mombwea biso̱. Ba mo̱nge̱le̱ ná, e be̱ te̱ ná Loba a mombwea biso̱ na mbale̱, wase e wusa be̱ diwengisan jita. Di me̱ne̱ bila, bosinga, na ndenge̱ wuma ye̱se̱. Bato ba maboa, ba mataka, ba mawo̱ pe̱. Bō̱ ba mabaise̱ na babo̱me̱ne̱ ná, ‘Yete̱na Loba a mombwea biso̱, ońola nje a si mabo̱le̱no̱ nin take ńe̱se̱ e?’

7. (a) Ne̱ni badiedi ba bebasi bokwe̱le̱no̱ bato ná Loba e njo e? (b) Ońola nje jeno̱ mbaki ná Loba a titi njo̱m a mambo ma bobe ma mabolane̱ e?

⁷ Ponda iwo̱, badiedi ba bebasi ba mabola ná bato ba dube̱ ná Loba e njo. Mbeu a ńolo ńe̱ne̱ne̱ te̱, ba makwala ná ye nde jemea la Loba; ná a ta a pula ná nika e bolane̱. Ba manuma nde Loba njo̱m ke̱ ba makwala nika. Nde, Bibe̱l e mokwe̱le̱ ná Loba a si mawana bobe tomtom. Yakobo 1:13 a makwala ná Loba a si makekise̱ to̱ moto na bobe. A bati pe̱ ná: “Moto a kekisabe̱ te̱, a si kwala ná: Na makekisabe̱ nde na Loba. Ebanja, Loba a titi ná a kekisabe̱ na bobe, to̱ mo̱ pe̱ a si makekise̱ to̱ moto.” Nika e mapula kwala ná to̱ná Loba a diano̱ a mese̱le̱ ná mambo ma bobe me̱ne̱ne̱, a si mabola tomtom ná ma bolane̱. (Langa Hiob 34:10-12.) Di duteye te̱.

8, 9. Ońola nje e si me̱nde̱no̱ te̱nge̱ne̱ ná di nume Loba njo̱m ońola ndut’asu e? Bola eyembilan.

 ⁸ No̱ngo̱ te̱ eyembilan a eso̱mb’a mun’a mome e maje̱ na bayedi bao. Sango ao a to̱ndi mo̱ jita, okwe̱le̱ pe̱ mo̱ ne̱ni no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Na muna a pamwa sango, a dia bolongi, ala. A bola mambo ma bobe ma wanedi mo̱ ndutu. Mo̱, o me̱nde̱ numa sango njo̱m ońola nje e po̱ye̱ mo̱ ońolana a s’eki mun’ao ná a s’ala e? Ke̱m! (Lukas 15:11-13) Ka nu sango a muna, Loba a s’eki bato ba benama ponda ba po̱sino̱ o pamwa mo̱ na bola pe̱ nje ye bobe. Lambo la bobe di bolane̱ so̱ te̱, jangame̱ne̱ o jo̱nge̱le̱ ná seto̱ Loba nde a wan mo̱. E si me̱nde̱ te̱nge̱ne̱ ná di nume Loba njo̱m.

⁹ Njo̱m a bwam ńe ońola nje Loba a diano̱ a mese̱le̱ ná mambo ma bobe ma bolane̱. O Jokwa 11, o me̱nde̱ jokwa nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea nika. Nde we ná o be̱ mbaki ná Loba a to̱ndi biso̱; di s’angame̱ne̱ pe̱ to̱ numa mo̱ njo̱m ońola ndutu di be̱nno̱. Mbale̱ ńe nde ná, mo̱me̱ne̱ Mō̱ na mune nde e ná a bo̱le̱ ndut’asu.​—Yesaya 33:2.

10. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Loba a me̱nde̱ po̱ngulane̱ bobe bwe̱se̱ babobe ba mabolano̱ e?

¹⁰ Loba e bosangi. (Yesaya 6:3) Nje ye̱se̱ a mabolano̱ ye bosangi na bwam. Je so̱ ná di lakisane̱ mo̱. Bato ba benama ba titi nika. Ponda iwo̱ ba mabola mambo ma bobe. Nate̱na mo̱me̱ne̱ mwanedi ńe mbale̱ buka be̱se̱ a si be̱n ngińa o po̱ngulane̱ bobe bwe̱se̱ babobe ba mabolano̱. Moto to̱ mō̱ a si be̱n ngińa buka Loba. E ná a po̱ngulane̱ ndutu ye̱se̱ babobe ba wanno̱, a me̱nde̱ pe̱ bola nika. A me̱nde̱ bo̱le̱ bobe bwe̱se̱ ná bam o bwindea.​—Langa Myenge 37:9-11.

11. Ne̱ni Loba a masengano̱ o mulema ońola taka lo̱ngo̱ e?

¹¹ Ne̱ni Loba a masengano̱ o mulema ke̱ a me̱ne̱ nje e mabolane̱ o wase nikame̱ne̱ pe̱ na ndutu o makusano̱ e? Bibe̱l e mokwe̱le̱ ná Loba a “to̱ndi ka ni te̱m.” (Myenge 37:28) Ońola nika a mombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ nje e te̱m na nje ye mpenga. A singe̱ ke̱ bato ba mataka. O mińa mi tombi, ponda e̱nno̱ ná bobe bo málonda o wase, Bibe̱l e makwala ná “nika e bwe̱se̱ mo̱ ndutu jita o mulema.” (Bebotedi 6:5, 6) Loba a si tuko. (Maleaki 3:6) Bibe̱l e makwala ná Loba a mombwea wa na mbale̱.​—Langa 1 Petro 5:7.

12, 13. (a) Ońola nje di to̱ndino̱ bape̱pe̱, di mombweano̱ pe̱ babo̱, ne̱ni pe̱ di masengano̱ o mulema ońola ndutu ye o wase e? (b) Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Loba a me̱nde̱ sumwa take ńe̱se̱ na si te̱me̱ la sim le̱se̱ e?

¹² Bibe̱l e makwala pe̱ ná Loba a weki biso̱ o bowan bao. (Bebotedi 1:26) Nika e mapula nde kwala ná Loba a weki biso̱ na milemlem ma bede̱mo ba bwam a be̱nno̱. Ońola nika yete̱na wa o mabwa ndutu ke̱ o me̱ne̱ basibe̱n njo̱m ba mataka, Loba mo̱ a mabwa ndutu buka wa ke̱ a me̱ne̱ nika! Ne̱ni di bino̱ nika e?

¹³ Bibe̱l e mokwe̱le̱ biso̱ ná “Loba e nde ndolo.” (1 Yohane 4:8) Ndolo nde e matute̱le̱ Loba o bebolo bao be̱se̱. Je so̱ nde ndolo ońolana Loba pe̱ e ndolo. Dutea te̱: O be̱ne̱ te̱ ngińa, o wusa bo̱le̱ take ńe̱se̱ na si te̱me̱ la sim le̱se̱ le o wase e? E, o wusa bola nika, ońolana o to̱ndi bato. Loba pe̱ so̱ e? A be̱n ngińa, kana a to̱ndino̱ pe̱ biso̱; a me̱nde̱ sumwa take ńe̱se̱ na ka ni si te̱m ńe̱se̱. We ná o be̱ mbaki ná dikaki la Loba te̱ la ma matilabe̱ o bebotedi ba nin kalati di me̱nde̱ londa!  Nde ná o we̱le̱ lakisane̱ man makaki, wangame̱ne̱ o bata jokwa jombwea Loba.

14. Dina la Loba ná nja, ne̱ni pe̱ di bino̱ ná jangame̱n o bolane̱ mo̱ e?

¹⁴ O mapula te̱ o be̱ diko̱m la moto, njika lambo laboso o mase̱le̱no̱ langwea mo̱ e? Dina lo̱ngo̱. Mo̱, Loba a be̱n dina e? Bebasi jita be makwala ná dina lao ná Loba to̱so̱ Sango, nde seto̱ mina ma; beto̱ti be kana “kiṅe̱” to̱so̱ “sango ekombo.” Loba a langwedi biso̱ ná dina lao ná Yehova. Myenge 83:19 mo̱ ná: “Ná ba bie ná wame̱ne̱ mō̱ nu be̱n dina ná Yehova nde we Ńasam omo̱ń a wase ńe̱se̱.” Batiledi ba Bibe̱l ba bolane̱ dina la Loba lokoli la ngedi. Yehova a mapula ná o bie dina lao, o bolane̱ pe̱ mo̱. A malangwea wa dina lao ná o be̱ diko̱m lao.

15. Nje ye beteledi ba dina ná Yehova e?

¹⁵ Dina la Loba, Yehova, di be̱n beteledi ba njiba. Beteledi bao be nde ná, Loba a dongame̱n o londise̱ dikaki te̱ a mabolano̱ nikame̱ne̱ pe̱ na mwano mao. To̱ lambo di  si meka mo̱. Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e ná a be̱ne̱ di dina. *

16, 17. Nje ye beteledi ba (a) “Ńangum” e? (b) “Kiṅ’a bwindea” e? (c) “Muwekedi” e?

¹⁶ Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ langa omo̱ń, Myenge 83:19 mu makwala jombwea Yehova ná: “Wame̱ne̱ mō̱ . . . nde we Ńasam.” Bebīsedi 15:3 pe̱ be makwala ná: “Bebolo bo̱ngo̱ be bonde̱ne̱ na betańsedi, a Sango Loba la Ngum;  mangea mo̱ngo̱ ma te̱m na sim, me pe̱ mbale̱, a Kiṅ’a matumba! O 1 Timoteo 1:17 Yehova a mabelabe̱ ná “Kiṅ’a bwindea.” Nje ye beteledi ba eto̱ti ná “Ńangum” e? E mapula nde o kwala ná Yehova nde a be̱n ngińa buka bato be̱se̱ o mo̱ń na o wase. Eto̱ti pe̱ ná ‘Kiṅ’a bwindea’ e mapula nde o kwala ná Loba to̱ diwo̱ di si se̱le̱ mo̱ oboso, to̱ diwo̱ pe̱ di si me̱nde̱ be̱ ombus’ao. Myenge 90:2 mi matele̱ye̱ ná e nde o bwindea na bwindea. Nika e titi betańsedi e!

¹⁷ Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e Muwekedi. Kalat’a Bebīsedi 4:11 e makwala ná: “Wa, a Sango asu [Yehova] na Loba lasu, o dongame̱n o kusa sesa n’edube na ngińa; ebanja wa nde o weki mambo me̱se̱, ońola jemea lo̱ngo̱ nde meno̱, ma wekabe̱no̱ pe̱.” Botea na ange̱l a mo̱ń, wala o ngengeti ya dibobe̱ nate̱na o bepuma ba myele na su’a madiba​—Yehova nde a weki mambo me̱se̱!

18. Ońola nje bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱no̱ ná ba titi ná ba be̱ diko̱m la Loba e? Nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea nika e?

¹⁸ Bato bō̱ ba langi te̱ o Bibe̱l jombwea bede̱mo ba betańsedi ba Yehova, ba mabwa bo̱ngo̱, ba dutea ná ‘Loba a be̱n ngińa ni pakapakan, e mweńa jita, a po̱ti pe̱ etum jita, ońola nje so̱ eno̱ ná ombwea mba e?’ Nde nika nde Loba a mapulano̱ ná jo̱nge̱le̱ e? Ke̱m. Yehova a mapula o be̱ be̱be̱ na biso̱. Bibe̱l e makwala ná Loba “a titi etum na to̱ mō̱ ńasu.” (Bebolo 17:27) Loba a mapula ná o siseye mo̱ be̱be̱, a makakane̱ ná ‘mo̱ pe̱ a masisea be̱be̱ na wa.’​—Yakobo 4:8.

19. (a) Ne̱ni weno̱ ná o be̱ diko̱m la Loba e? (b) Njik’ede̱mo a Yehova o to̱ndino̱ buka be̱se̱ e?

¹⁹ Ne̱ni weno̱ ná o be̱ diko̱m la Loba e? Yesu a kwali ná: “Nde longe̱ la bwindea le nde ná ba bie wa, Loba la mbale̱ mō̱ me̱ne̱, na nu o lomno̱, Yesu Kristo.” (Yohane 17:3) Benga o jokwa, o me̱nde̱ bia Yehova na Yesu. Na nika nde weno̱ ná o be̱ne̱ longe̱ la bwindea. K’eyembilan, di májokwa ná “Loba e nde ndolo.” (1 Yohane 4:16) Nde a be̱n pe̱ bede̱mo bepe̱pe̱ ba bwam. Bibe̱l e malangwea biso̱ ná Yehova e “muyao na ndolo, muńo̱ngo̱ o malinga, m’bwaṅ o ndedi na mbale̱.” (Bebusedi 34:6) Yehova e ‘bwam, a le̱le̱m o lakise̱.’ (Myenge 86:5) Loba e we̱lisane̱ na jemea. (2 Petro 3:9; Myenge 18:26) O bolanga bo̱ngo̱ ba Bibe̱l, o me̱nde̱ bata jokwa jombwea bede̱mo bao ba bwam.

20-22. (a) Ne̱ni jeno̱ ná di sisea Loba be̱be̱ yete̱na di si me̱ne̱ mo̱ e? (b) Nje wangame̱nno̱ bola yete̱na bane̱ ba puli ná wese̱le̱ jokwa lo̱ngo̱ la Bibe̱l e?

²⁰ Ne̱ni weno̱ ná o sisea Loba be̱be̱ yete̱na o si me̱ne̱ mo̱ e? (Yohane 1:18; 4:24; 1 Timoteo 1:17) O  langi te̱ o Bibe̱l mambo jombwea Yehova, o mawe̱le̱ o so̱ṅtane̱ ná e nde Ebe̱yed’a longe̱ yena ye na mbale̱. (Myenge 27:4; Roma 1:20) Nika o mabatano̱ jokwa jombwea Yehova, o me̱nde̱ bata to̱ndo̱ mo̱ na sisea mo̱ be̱be̱.

²¹ O me̱nde̱ so̱ṅtane̱ ná Yehova e nde Tet’asu. (Mateo 6:9) A boli biso̱ longe̱, a mapula pe̱ ná di be̱ne̱ mbad’a longe̱ ńe bwam buka ye̱se̱. Nika nde sango a bana ńa ndolo a mapuleano̱ bana bao. (Myenge 36:10) E, Bibe̱l e mokwe̱le̱ ná we ná o be̱ diko̱m la Yehova. (Yakobo 2:23) Dutea te̱ ná Yehova, Muweked’a mo̱ń na wase, a mapula ná o be̱ diko̱m lao!

²² Bato bō̱ be ná ba pula ná wese̱le̱ jokwa lo̱ngo̱ la Bibe̱l. Be ná ba bwa bo̱ngo̱ ná o me̱nde̱ tukwa ebas’ango̱. Nde o s’ese̱le̱ ná to̱ moto eke wa o be̱ diko̱m la Yehova. Mo̱ nde e mpete̱ ma Diko̱m weno̱ ná o be̱ne̱.

23, 24. (a) Ońola nje jangame̱nno̱ benga baise̱ myuedi e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa di bupe̱ e?

²³ Nika weno̱ o jokwa Bibe̱l, mambo mō̱ me mena o si me̱nde̱no̱ so̱ṅtane̱. O si bwa iso̱n o baise̱ myuedi to̱so̱ jongwane̱. Yesu a kwali ná jangame̱n o sibise̱ ńolo, ka bana basadi. (Mateo 18:2-4) Bana basadi ba mabaise̱ myuedi jita. Loba a mapula ná o so̱ malabe̱. Ońola nika so̱, okwa Bibe̱l na iwiye̱ ná o be̱ mbaki ná nje weno̱ o jokwa ye nde mbale̱.​—Langa Bebolo 17:11.

²⁴ Mbad’a bwam ni buki ye̱se̱ ńa jokwa jombwea Yehova ńe nde jokwa la Bibe̱l. O jokwa di bupe̱, di me̱nde̱ jombwea ońola nje Bibe̱l ńeno̱ diwengisan na to̱ njika kalati nipe̱pe̱.