Tɔm ndʋ ɖa-takayɩsɩ kalɩyaa pɔzʋʋ yɔ
Anɩ «halʋ» weyi ɛ-tɔm pɔyɔɔdɩ Izaayii 60:1 taa yɔ ɛkɛnaa, nɛ ɛzɩma tɩyɛ ‘ɛkʋyaa’ nɛ eyele nɛ ɛ-ñalɩmɩyɛ ‘ñandɩ’?
Izaayii 60:1 yɔɔdʋʋ se: «Oo halʋ, kʋyɩ, ñandɩ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ ña-ñalɩmɩyɛ kɔma. Yehowa samtʋ ñandɩɣ ñɔ-yɔɔ.» Tɔm ndʋ tɩcɔ mayaɣ ŋga nɛ tɩta yɔ, tɩwɩlɩɣ se «halʋ» ɛnʋ ɛkɛnɩ Siyɔŋ yaa Yeruzalɛm. Yeruzalɛm kaakɛnɩ Yuuda tɛtʋ sɔsɔtʋ alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa. a (Iza. 60:14; 62:1, 2) Tɛtʋ ndʋ, tɩsɩŋnɩ Izrayɛɛlɩ ɛjaɖɛ kpeekpe. Tɔm ndʋ Izaayii mawa yɔ, tiyeki nɛ ɖɩpɔzʋʋ ɖa-tɩ tɔm tʋnɛ tɩ-naalɛ: Kajalaɣ, alɩwaatʋ ndʋ nɛ ɛzɩma tɩyɛ Yeruzalɛm ‘kʋyaa’ nɛ kiyele nɛ fezuu taa ñalɩmɩyɛ ñandɩ? Nabʋlɛ, ɛzɩ Izaayii tɔm ndʋ tɩ-hɔɔlʋʋ sɔsɔʋ wɛɛ nɛ kɩlakɩ ɖa-alɩwaatʋ taa?
Alɩwaatʋ ndʋ nɛ ɛzɩma tɩyɛ Yeruzalɛm ‘kʋyaa’ nɛ kiyele nɛ fezuu taa ñalɩmɩyɛ ñandɩ? Yeruzalɛm nɛ kɩ-tɛ templo kaapɩsɩ njɛyɛ alɩwaatʋ ndʋ Yuuda mba kaawɛ yomiye taa Babilɔɔnɩ pɩnzɩ 70 yɔ. Ɛlɛ Babilɔɔnɩ tɔlɩ Medii mba nɛ Pɛrɩsɩ mba nesi tɛɛ nɛ pɩtɛ lɛ, paha Izrayɛɛlɩ ñɩma mba paawɛ Babilɔɔnɩ kewiyaɣ kpeekpe taa yɔ nʋmɔʋ se papɩsɩ pɛ-tɛtʋ taa nɛ papɩsɩnɩ toovenim Ɛsɔ sɛtʋ. (Ɛsd. 1:1-4) Kpaɣnɩ pɩnaɣ 537 P.P.Y. lɛ, Izrayɛɛlɩ cejewe 12 taa siɣsiɣ tɩnaa mba pɩɩkazaa yɔ, petisaa nɛ papɩsɩ. (Iza. 60:4) Paapaɣzɩ kɩlaŋ laʋ Yehowa, palakɩ kazandʋ nɛ paɖaɣnɩ paɣzʋʋ ɖɔɖɔ templo maʋ. (Ɛsd. 3:1-4, 7-11; 6:16-22) Pɩwɩlɩɣ se Yehowa samtʋ ɖaɣnɩ paɣzʋʋ ñandʋʋ Yeruzalɛm yɔɔ, pʋ-tɔbʋʋ se tɩɖaɣnɩ paɣzʋʋ ñandʋʋ ɛ-samaɣ yɔɔ. Papɩsɩ fezuu taa ñalɩmɩyɛ ajɛɛ wena ataatɩlɩ Yehowa yɔ.
Ɛlɛ Izaayii natʋ tɔm ndʋ, tɩ-hɔɔlʋʋ nakʋyʋ ɖeke labɩnɩ alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa. Izrayɛɛlɩ mba hɔɔlʋʋ sɔsɔʋ taawolo pɩ-yɔɔ nɛ pañaŋ Ɛsɔ. (Neh. 13:27; Mal. 1:6-8; 2:13, 14; Mat. 15:7-9) Halɩ pʋwayɩ, pekizi Yesu Krɩstʋ weyi ɛkɛ Mesiya yɔ. (Mat. 27:1, 2) Pɩnaɣ 70 taa, patasɩ ɖɩzʋʋ Yeruzalɛm nɛ kɩ-tɛ templo nabʋlɛ ɖeɖe.
Yehowa kaayɔɔdaa se mbʋ pɩkaɣ labʋ. (Dan. 9:24-27) Pɩwɩlɩɣ kpayɩ kpayɩ se ɛ-kaɖʋwa taakɛna se Izaayii ñʋʋ 60 taa natʋ tɔm ndʋ, tɩ-hɔɔlɩŋ kpeekpe ɩla Yeruzalɛm ŋgʋ kɩwɛ tɛtʋ yɔɔ yɔ kɩ-yɔɔ.
Ɛzɩ Izaayii tɔm ndʋ tɩ-hɔɔlʋʋ sɔsɔʋ wɛɛ nɛ kɩlakɩ ɖa-alɩwaatʋ taa? Ɛɛɛ, ɛlɛ halʋ lɛlʋ yɔɔ tɩwɛɛ nɛ tɩlakɩ; ɛnʋ lɛ «ɛsɔdaa Yeruzalɛm.» Apostoloo Pɔɔlɩ yɔɔdɩ kɩ-tɔm se: «Ŋgʋ lɛ ɖo-ɖoo.» (Gal. 4:26) Ɛsɔdaa Yeruzalɛm kɛnɩ Ɛsɔ ɛgbɛyɛ hɔɔlʋʋ ŋgʋ kɩwɛ ɛsɔdaa yɔ, nɛ Ɛsɔ tiyiyaa siɣsiɣ tɩnaa wɛnɩ ɛgbɛyɛ hɔɔlʋʋ ŋgʋ kɩ-taa. «Ki-piya» lɛ Yesu nɛ Krɩstʋ ñɩma patam numwaa 144 000 mba pɛwɛnɩ ɛsɔdaa kpaʋ lidaʋ ɛzɩ Pɔɔlɩ yɔ. Krɩstʋ ñɩma patam numwaa kpɛndaa nɛ pɛkɛ «ɛjaɖɛ kiɖeɖeye,» pʋ-tɔbʋʋ se «Ɛsɔ tɛ Izrayɛɛlɩ.»—1 Pɩy. 2:9; Gal. 6:16.
Ɛzɩma tɩyɛ ɛsɔdaa Yeruzalɛm ‘kʋyaa’ nɛ kiyele nɛ kɩ-ñalɩmɩyɛ ‘ñandɩ’? Kɩtɩŋnɩ ki-piya nzɩ sɩkɛ patam numwaa nɛ pɛwɛ tɛtʋ yɔɔ yɔ sɩ-yɔɔ nɛ kɩla mbʋ. Iyele nɛ ɖɩna ɛzɩma mbʋ pɩtalɩ-wɛ yɔ pɩlabɩ nɔɔ kʋɖʋmaɣ nɛ natʋ tɔm ndʋ tɩwɛ Izaayii ñʋʋ 60 taa yɔ.
Krɩstʋ ñɩma patam numwaa ‘kʋyaa,’ mbʋ pʋyɔɔ yɔ paasʋ fezuu taa cɩkpɛndʋʋ taa alɩwaatʋ ndʋ tisuu yebu kaatɔyɩ apostoloowaa sɩm wayɩ yɔ. (Mat. 13:37-43) Alɩwaatʋ ndʋ tɩ-taa, pasʋ Babilɔɔnɩ Sɔsɔʋ ŋgʋ kɩkɛ ɛjaɖɛ kpeekpe yɔɔ cɛtɩm Ɛsɔ sɛtʋ agbaa kɩgbɛndʋʋ yɔ ki-yomiye taa. Patam numwaa wɛ yomiye taa mbʋ nɛ pɩkɔɔ nɛ pɩtalɩ «ɛjaɖɛ tɛm alɩwaatʋ» taa. Alɩwaatʋ ndʋ, tɩpaɣzɩ pɩnaɣ 1914 taa. (Mat. 13:39, 40) Pɩlabɩ pazɩ pʋwayɩ lɛ, pɩnaɣ 1919 taa, palɩɩ yomiye taa nɛ kpaagbaa mbʋ lɛ papaɣzɩ tɔm kɩbandʋ susuu nɛ kpekpeka nɛ peyele nɛ fezuu taa ñalɩmɩyɛ paɣzɩ ñandʋʋ. b Pɩnzɩ wɛɛ nɛ sɩɖɛɣ lɛ, ajɛɛ kpeekpe taa ɛyaa kɔɔ ñalɩmɩyɛ nɖɩ ɖɩ-taa, pɩkpɛndɩnɩ Ɛsɔ tɛ Izrayɛɛlɩ taa ñɩma mba pɩkazaa yɔ, pʋ-tɔbʋʋ se «awiya» wena a-tɔm pɔyɔɔdɩ Izaayii 60:3 taa yɔ.—Natʋ 5:9, 10.
Cee wayɩ, Krɩstʋ ñɩma patam numwaa kaɣ yebu nɛ ñalɩmɩyɛ nɖɩ ɖɩlɩnɩ Yehowa cɔlɔ yɔ, ɖɩñandɩ nɛ pɩkɩlɩ. Ɛzɩma tɩyɛ? Alɩwaatʋ ndʋ pasɩkɩ tɛtʋ yɔɔ cɩnɛ yɔ, papɩsɩɣ «Yeruzalɛm Kɩfalʋʋ» taa mba yaa Krɩstʋ asɛyʋ, pʋ-tɔbʋʋ se ɛyaa 144000 mba pa nɛ ɩ pɔtɔkɩ kewiyitu nɛ pɛkɛ cɔjɔnaa yɔ.—Natʋ 14:1; 21:1, 2, 24; 22:3-5.
Yeruzalɛm Kɩfalʋʋ kaɣ labʋ tʋmɩyɛ sɔsɔɖɛ naɖɩyɛ se pɩsa nɛ natʋ tɔm ndʋ tɩwɛ Izaayii 60:1 taa yɔ tɩla. (Kpaɣ Izaayii 60:1, 3, 5, 11, 19, 20 nɛ ŋmaɣzɩnɩ Natʋ 21:2, 9-11, 22-26.) Ɛzɩ Yeruzalɛm ŋgʋ kɩɩwɛ tɛtʋ yɔɔ yɔ kɩɩkɛʋ caanaʋ taa Izrayɛɛlɩ komina tɛtʋ sɔsɔtʋ yɔ, mbʋ ɖɔɖɔ Yeruzalɛm Kɩfalʋʋ nɛ Krɩstʋ pakaɣ pɩsʋʋ ɛjaɖɛ kɩfaɖɛ komina. Ye pɔtɔm se Yeruzalɛm Kɩfalʋʋ «[lɩnɩ] Ɛsɔ cɔlɔ ɛsɔdaa nɛ kitiki» yɔ, pʋ-tɔbʋʋ lɛ suwe? Pʋ-tɔbʋʋ lɛ se kɩkɛzɩ kɩ-lɩmaɣza nɛ tɛtʋ yɔɔ. Ɛyaa mba peseɣ Ɛsɔ sɔɔndʋ nɛ palɩnɩ ajɛɛ kpeekpe taa yɔ, ‘kɩ-ñalɩmɩyɛ kaɣ-wɛ ñandʋʋ nɛ pɔɖɔ.’ Halɩ pakaɣ lɩʋ kɩwɛɛkɩm nɛ sɩm po-yomiye taa. (Natʋ 21:3, 4, 24) Mbʋ pɩkaɣ lɩʋ pɩ-taa yɔ lɛ se pakaɣ «wondu tɩŋa ñɔɔzʋʋ,» ɛzɩ Izaayii nɛ nayaa lalaa paayɔɔdʋʋ yɔ. (Tʋma 3:21) Wondu ñɔɔzʋʋ sɔsɔm mbʋ, pɩpaɣzɩ alɩwaatʋ ndʋ Krɩstʋ pɩsɩ Wiyaʋ yɔ, nɛ pɩkaɣ tɛm alɩwaatʋ ndʋ Pɩnzɩ kudoku kewiyitu tɔɔʋ tɛŋ yɔ.
a Izaayii 60:1 taa, Ɛjaɖɛ kɩfaɖɛ tɔm ɖɛzʋʋ labɩnɩ tʋmɩyɛ «halʋ» ɛlɛ pɩtɩkɛ «Siyɔŋ» yaa «Yeruzalɛm,» mbʋ pʋyɔɔ yɔ Ebree tɔm pee wena pɛɖɛzaa se «kʋyɩ» nɛ «ñandɩ» yɔ, awɩlɩɣ se halʋ tɔm pɔyɔɔdʋʋ.
b Pɔyɔɔdɩ ɖɔɖɔ ɛzɩma paɖaɣnɩ pɩsɩnʋʋ toovenim Ɛsɔ sɛtʋ pɩnaɣ 1919 taa yɔ pɩ-tɔm Ezekɩyɛɛlɩ 37:1-14 nɛ Natʋ 11:7-12 taa. Ezekɩyɛɛlɩ kaayɔɔdaa se patam numwaa tɩŋa kaɣ caɣʋ yomiye taa alɩwaatʋ sakɩyɛ nɛ pʋwayɩ palɩɩ yomiye nɖɩ ɖɩ-taa. Natʋ tɔm ndʋ tɩwɛ Natʋ takayaɣ taa yɔ, tɩwɩlɩɣ se pakaɣ ɖɩɣʋ patam numwaa pazɩ mba pɛɖɛɣ nɔɔ yɔ ɖulum alɩwaatʋ pazɩ nɛ paakaɣ pɩzʋʋ nɛ patasɩ labʋ pɛ-Ɛsɔ sɛtʋ tʋmɩyɛ ɛzɩ pɩpɔzʋʋ yɔ. Ɛlɛ tɩtasɩ yɔɔdʋʋ se pakaɣ-wɛ ɖaɣnʋʋ lʋlʋʋ fezuu taa. Pɩnaɣ 1919 taa, palɩzɩ-wɛ se pɛkɛ «yom siɣsiɣ tʋ nɛ lɔŋsɩnɖʋ.»—Mat. 24:45; kalɩ Le culte pur de Jéhovah enfin rétabli ! takayaɣ, hɔɔlʋʋ 118.