Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Omapulo a dja kovaleshi

Omapulo a dja kovaleshi

Okalupale kokufikila kotembeli yaSalomo oka li ke na oule u fike peni?

Okalupale kokufikila oka li oupitilo wokuya mouyapuki wotembeli. She likolelela kOmbiibeli yoNew World Translation of the Holy Scriptures oyo ya pita okutetekela kwomudo 2023, “okalupale kokufikila, oko ka li komesho, oka li ke na oule womukokomoko womaludimbo 20, u fike pomutamo weumbo, noule wako wopombada 120.” (2 Omaf. 3:4) Omatoloko amwe okwa ti yo kutya okalupale oko oka li ke na oule womukokomoko “womaludimbo 120,” osho sha hala okutya oka li ke na eemeta 53.

Ashike Ombiibeli yoNew World Translation oyo ya pita mo 2023, oya popya shi na sha nokalupale kotembeli yaSalomo, ya ti: “Oka li ke na oule womaludimbo 20,” ile oule weemeta hanga 9. a Konakona omatomheno onhumba e na sha nelunduluko olo.

Oule wopombada wokalupale kokufikila inau tumbulwa mo 1 Eehamba 6:3. Movelise oyo, omushangi Jeremia okwa popya oule womukokomoko nosho yo omutamo wokalupale oko, ashike ina popya oule wako wopombada. Opo nee metukulwa la shikula ko, okwa popya oinima oyo ya li momudingonoko wotembeli, ngaashi etemba lomeva, outemba omulongo nosho yo eengudi mbali odo da li komesho yokalupale oko. (1 Eeh. 7:​15-37) Ngeenge okalupale oko oka li ke na oule wopombada u dulife peemeta 50 noke dule otembeli aishe, omolwashike Jeremia ina shanga kombinga youle wako wopombada? Nokuli nokonima yomafelemido, ovashangi Ovajuda ova popya kutya okalupale oko ka ka li ke na oule wopombada u dule otembeli aishe yaSalomo.

Ovahongwanhu ova limbililwa ngeenge omakuma otembeli otaa dulu ngoo okuyambidida okalupale oko ke na oule womukokomoko womaludimbo 120. Eeshungo domamanya nosho yo omatungo eedopi opefimbo lonale, ngaashi omivelo dotembeli domuEgipti, okwa li haa kala e na omutamo munene okudja pedu, nokweenda taa ninipala okuyuka pombada. Ashike otembeli yaSalomo oya li ya yooloka ko. Ovahongwanhu ova fika pexulifodiladilo kutya omakuma ayo kaa li e na ounene u dulife pomaludimbo 6, ile peemeta 2,7. Omuduti omunandjokonona Theodor Busink okwa ti: “She likolelela kounene womakuma [omuvelo wotembeli], okalupale itaka dulu okukala ke na oule womukokomoko womaludimbo 120.”

Eendjovo odo di li mo 2 Omafimbo 3:4 otashi dulika da tapwa papuko. Nonande omashangelo amwe okwa ti “120” movelise ei, omashangelo amwe e shii okulineekelwa, ngaashi o-Codex Alexandrinus yomefelemudo etitano nosho yo o-Codex Ambrosianus yomefelemudo etihamano, oya ti omaludimbo “20.” Omolwashike tashi dulika omushangi a shange papuko “120”? Oshitya “efele” nosho yo “omaludimbo” oya faafana mOshiheberi. Onghee omushangi otashi dulika a shanga oshitya “efele” ponhele yokushanga “omaludimbo.”

Oshoshili kutya nonande otwa hala okuuda ko oinima ei moule, nokufaneka nawanawa otembeli yaSalomo, otwa hala okuyandja elitulemo kwaasho otembeli oyo ya li tai faneke, otembeli inene yopamhepo. Inatu pandula tuu eshi Jehova a shiva ovapiya vaye aveshe ve mu longele motembeli oyo! — Heb. 9:​11-14; Eh. 3:12; 7:​9-17.

a Eshangelo lopedu tali yelifa kutya “omashangelo amwe makulu okwa ti ‘120,’ ofimbo omashangelo amwe nosho yo omatoloko a ti ‘omaludimbo 20.’”