Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Ta ko Renaaj Jako Ñe Aelõñ eo an Anij Enaaj Itok?

Ta ko Renaaj Jako Ñe Aelõñ eo an Anij Enaaj Itok?

Ta ko Renaaj Jako Ñe Aelõñ eo an Anij Enaaj Itok?

“Lal̦ ejakol̦o̦k im m̦õm̦ ko an; a eo ej kõm̦anm̦an ankilaan Anij ej pãdwõt indeeo.”​—1 JON 2:17.

AL: 55, 24

TA UWAAK EO AM̦?

Ta eo Jeova enaaj kõm̦m̦ane ñan armej ro renana im doulul ko me enana jerbal ko aer?

Ewi wãween an naaj Jeova jol̦o̦k m̦anit ko renana im wãween ko renana?

Ta eo kwõmaroñ kõm̦m̦ane bwe kwõn pãdwõt ilo iien eo enaaj jako jukjukun pãd in enana?

1, 2. (1) Ewi wãween an lal̦ in enana ãinl̦o̦k wõt rũkalbuuj eo enana me ej pojak ñan an mej? (Lale pija eo itulõñ.) (2) Enaaj ta eñjake eo an aolep ñe Jeova enaaj ko̦kkure jukjukun pãd in enana?

 PIJAIKL̦O̦K m̦õk an men in wal̦o̦k. Juon rũkalbuuj me em̦õrõ ej diwõjl̦o̦k jãn ruum̦ eo an ilo jikin kalbuuj im ruwaj ro rej etetal iturin rej ba, “Rimej l̦e kadede!” Etke ruwaj rein rej ba men in? Eokwe meñe l̦ein ej mour wõt im ejjab nañinmej ñan jidik, ak ejejjet iien aer bõkl̦o̦k ñan jikin eo renaaj bõk mour eo an ie. Kõn men in, jekdo̦o̦n ñe ej mour im etetal wõt ak ej ãinwõt ñe em̦õj an mej kadede. *—Lale kõmel̦el̦e eo itulal̦.

2 Lal̦ in enana ej ãinl̦o̦kwõt rinana eo me m̦õttan jidik enaaj mej. Jãn etto, Jeova ear ba bwe lal̦ in ak jukjukun pãd in enaaj jako, im kiiõ elukkuun epaaktok wõt iien eo enaaj jako. Baibõl̦ ej ba: “Lal̦ ejakol̦o̦k.” (1 Jon 2:17) Kõn men in, jej lukkuun tõmak bwe m̦õttan jidik enaaj itok jem̦l̦o̦kin jukjukun pãd in enana. Bõtab, ñe jej keidi lal̦ in enana ippãn rinana eo ilo kalbuuj, ewõr juon oktak ikõtaerro. Ilo iien eo rej itõn bõk mour eo an rinana eo, jet remaroñ kwal̦o̦k aer abn̦õn̦õ ñan bar etale case eo an im lale el̦aññe m̦ool bwe ewõr ruon im bõlen rej kõjatdikdik bwe reban bõk mour eo an. Bõtab ikijjeen lal̦ in, em̦õj kadede an Jeova, Riekajet eo eweeppãn im jim̦we, ekajete im lo bwe el̦ap ruon. (Dt. 32:4) Kõn men in, iien eo lal̦ in enaaj jako eban rum̦wij im ejjel̦o̦k enaaj pere im kwal̦o̦k an abn̦õn̦õ kõn an Anij naaj jol̦o̦ke. Ãlikin an naaj Jeova ekajete im ko̦kkure, aolep ro ilañ im ioon lal̦ renaaj errã bwe ejim̦we an kar ko̦kkure. Enaaj l̦ap aer m̦õn̦õn̦õ bwe ejako jukjukun pãd in enana!

3. Ta men ko 4 renaaj jako ñe Aelõñ eo an Anij enaaj itok?

3 Ta ko ilo “lal̦” in me rej etal ñan aer jako? Aolep men ko ilo lal̦ in me armej ro ilo raan kein rej l̦õmn̦ak bwe enaaj to aer pãd, renaaj jako. Ekabũrom̦õjm̦õj ke nuuj in? Ejjab ñan jidik! Ilo m̦ool, ej m̦õttan nuuj eo em̦m̦an kõn Aelõñ eo. (Matu 24:14, UBS) Innem, em̦m̦an jen kiiõ kõnnaan kõn ta ko renaaj jako ñe Aelõñ eo an Anij enaaj itok. Ilo katak in, jenaaj kõnnaan kõn 4 men ko me renaaj jako: armej ro renana, doulul ko enana aer jerbal, m̦anit ko renana, im wãween ko renana. Ñe jenaaj lale kajjojo iaan men kein, jenaaj etale kajjitõk kein: (1) Ewi wãween an men kein jelõt kõj kiiõ? (2) Ta eo Jeova enaaj kõm̦m̦ane ñan men kein? (3) Im ewi wãween an naaj kõm̦m̦an bwe men ko rem̦m̦an ren bõk jikier?

ARMEJ RO RENANA

4. Ewi wãween an kõm̦m̦an ko an armej ro renana jelõt kõj kiiõ?

4 Ewi wãween an kõm̦m̦an ko an armej ro renana jelõt kõj kiiõ? Ãlikin an kar rijjilõk Paul kanaan im ba bwe ilo raan kein ãliktata “iien ko renana renaaj wal̦o̦ktok,” ear ba: “Armej ro renana im ro rũjel̦ã m̦on̦ renaaj l̦apl̦o̦k ilo aer nana.” (2 Ti. 3:1-5, 13) Em̦õj ke am̦ lo an jejjet im m̦ool kanaan in? Elõñ iaad jaar iioon jorrããn kõn wõt kõm̦m̦an ko an rinana ro. Bõlen jaar iioon armej ro renana me kõn aer lõke an kajoor ãnbwinnier, rej bũroñ im kaamijak kõj. Ak bõlen jet iaaer el̦ap aer kalijekl̦o̦k kõn an oktak kilid im aelõñ eo ad, im ro jet rem̦õrõ im lãj. Joñan an nana jet iaan armej rein, ejjel̦o̦k aer kea im rejjab n̦ooje men ko rej kõm̦m̦ani. Im jet iaaer relukkuun etao im rej kõm̦m̦an bwe armej ren l̦õmn̦ak rejouj im rem̦m̦an ak ilo m̦ool renana. Meñe bõlen rinana ro rejjañin kõm̦m̦ane jabdewõt iaan men kein ñan kõj, ak men ko rej kõm̦m̦ani rej bar jelõt kõj. Ñan waanjoñak, ñe jej roñ kõn kõm̦m̦an ko aer renana, jelukkuun dike im matõrtõr er. Elukkuun l̦ap ad bũrom̦õj kõn wãween an armej ro renana ko̦kkure ajri ro, l̦al̦l̦ap im lel̦l̦ap, im ro rem̦õjn̦o̦. Men ko rinana rein rej kõm̦m̦ani ej kwal̦o̦k jekjekin kõm̦m̦an ko an menninmour ko rawiia im lãj im bareinwõt tim̦on̦ ran̦. (Jem. 3:15) Ak el̦ap ad m̦õn̦õn̦õ bwe Naan eo an Jeova ej kwal̦o̦k ta ko renaaj wal̦o̦k ñan armej ro renana.

5. (1) Ilo tõrein, ta eo Jeova ej kõtl̦o̦k ñan an armej ro renana kõm̦m̦ane? (2) Ta eo enaaj wal̦o̦k ñan armej ro renana me rejjab kõn̦aan oktak?

5 Ta eo Jeova enaaj kõm̦m̦ane? Ilo tõre in, Jeova ej kõtl̦o̦k iien ñan an armej ro renana oktak jãn kõm̦m̦an ko aer. (Ais. 55:7) Meñe m̦õttan jidik Jeova enaaj ko̦kkure men ko renana ilo lal̦ in, bõtab ejjañin jino ekajete kajjojo iaan armej rein. Ak ta ñe armej rein rejjab kõn̦aan kõm̦m̦an oktak im renaaj wõnm̦aanl̦o̦k wõt ilo aer rejetake lal̦ in ñan iien eo eñtaan eo el̦ap enaaj itok? Eokwe, em̦õj an Jeova kallim̦ur bwe enaaj jol̦o̦k aolep armej ro renana jãn lal̦ in. (Riit Sam 37:10.) Rainin, elõñ armej ro renana relukkuun jel̦ã n̦ooje kõm̦m̦an ko aer renana, im ekkã aer rõl̦o̦k im jab bõk kaje kõn men ko renana rar kõm̦m̦ani. Kõn men in, rej l̦õmn̦ak bwe renaaj el̦l̦ã jãn kaje eo an Anij. (Job 21:7, 9, UBS) Bõtab, Baibõl̦ ej kakeememej kõj im ba: “Mejãn [Anij] rej ioon ial̦ ko an juon armej, im Ej lo etetal ko an otemjej. Ejjel̦o̦k marok, ak kapen marok, ijo ro rej kõm̦m̦an jab wãnõk remaroñ in tilekek ie.” (Job 34:21, 22) Ejjel̦o̦k men en̦ en̦ojak im̦aan mejãn Jeova Anij. Ro retao rejjab maroñ m̦on̦e e kõnke mejãn emaroñ pejlo̦k im lo jikin ko remarok im rem̦wilal̦, ekoba kõm̦m̦an ko rettino. Innem ãlikin an naaj Armagedon itok, jenaaj reito reitak ñan jikin ko rinana ro rekõn pãd ie ak jeban lo er. Rein renaaj jako ñan indeeo!​—Sam 37:12-15.

6. Wõn ro renaaj pãdwõt ñe ejako armej ro renana, im etke men in ej juon nuuj em̦m̦an?

6 Wõn ro renaaj pãdwõt ñe ejako armej ro renana? Jeova ej kallim̦ur im ba: “Ro ettã bũrueer renaaj jolõt ãne eo, im renaaj m̦õn̦õn̦õ kõn aenõm̦m̦an el̦ap.” Tokãlik ilo ejja jebta in wõt ilo bokin sam, ej ba: “Ro rem̦m̦an renaaj jolõt ãne eo, im jokwe ilowaan ñan indeeo.” (Sam 37:11, 29) Wõn “ro ettã bũrueer” im “ro rem̦m̦an”? Ro ettã bũrueer ej ro rej kõttãik er im pokake naanin tõl im katak ko an Jeova. Im ro rem̦m̦an ej ro rej kõm̦m̦ani men ko rejim̦we im̦aan mejãn Jeova Anij. Ilo lal̦ in rainin, eiiet armej em̦m̦an jãn armej nana. Bõtab ilo lal̦ eo ekããl me ej itok wõt, ro ettã bũrueer im ro rem̦m̦an reban iietl̦o̦k im reban lõñl̦o̦k kõnke er wõt renaaj mour ioon lal̦ in. Lal̦ in enaaj lukkuun juon pedetaij kõnke enaaj obrak kõn armej ro wõt rem̦m̦an!

DOULUL KO ENANA AER JERBAL

7. Ewi wãween an doulul ko enana aer jerbal jelõt kõj?

7 Ewi wãween an doulul ko enana aer jerbal jelõt kõj kiiõ? Enañin aolep men ko renana rej wal̦o̦k ilo lal̦ in rejjab itok jãn armej ro kajjojo ak rej itok jãn doulul ko. Ñan waanjoñak, em̦õj an doulul in kabuñ ko m̦on̦e elõñ milien armej ro. Rej katakin armej kõn men ko rejjab m̦ool kõn Anij, rej kõjekdo̦o̦n naan ko ilo Baibõl̦, rej riabe armej kõn ta eo enaaj wal̦o̦k ñan lal̦ in im armej otemjej, im ebar lõñ men ko jet rej m̦on̦e armej kaki. Ak ta kõn kien ko? Eokwe kien ko rej rõjañ armej ro ñan tarin̦ae im dike aelõñ ko jet, im rej kaeñtaan ro rejeram̦õl im ro rem̦õjn̦o̦. Unin aer m̦weiie im kajoor ej kõn aer kalijekl̦o̦k im bareinwõt kõn an ro jet wiaik bũrueer. Ak ta kõn doulul in peejnej ko me el̦ap aer kũbbon̦? Joñan aer l̦õmn̦ak wõt in kõm̦m̦an jããn, kom̦bani ko rejjab kea ñe men ko rej kõm̦m̦ani rej kattoon mejatoto, ko̦kkure lal̦ in, im kajorrããn ro rej wia jãn er. Ejjel̦o̦k kajjitõk ñan jidik bwe unin an l̦ap nana im jorrããn ilo lal̦ in ej kõn jerbal ko renana an doulul kein.

8. Ekkar ñan Baibõl̦, ta eo enaaj wal̦o̦k ñan doulul ko me armej ro ilo raan kein rej watõk bwe rekajoor?

8 Ta eo Jeova enaaj kõm̦m̦ane? Enaaj jino eñtaan eo el̦ap ñe kien ko renaaj ko̦kkure aolep kabuñ ko reriab me rej jitõñl̦o̦k ñan kõrã eo ekijoñ etan Babil̦on El̦ap. (Rev. 17:1, 2, 16; 18:1-4) Doulul in kabuñ ko renaaj lukkuun jako. Ak ta kõn doulul ko jet me enana jerbal ko aer? Baibõl̦ ej kõkkar kõn doulul kein ñan tol̦ ko im ãne ko me armej ro ilo raan kein rej watõki bwe rekajoor im pen. (Riit Revelesõn 6:14.) Bõtab, Baibõl̦ ej kanaan bwe kien ko im aolep doulul ko jet me rej rejetake er renaaj ãinwõt dekã ko renaaj rup jãn pedpedier. Enaaj jem̦l̦o̦k eñtaan eo el̦ap ñe Anij enaaj ko̦kkure aolep kien ko ilo jukjukun pãd in enana, ekoba aolep ro rej rejetake er im jum̦ae Aelõñ eo an Anij. (Jer. 25:31-33) Ãlikin iien in, enaaj ejjel̦o̦k bar doulul me enana an jerbal ilo lal̦ in!

9. Etke jemaroñ lõke bwe lal̦ eo ekããl enaaj jejjet im laajrak jerbal ko ie?

9 Ta ko renaaj bõk jikin doulul kein? Ãlikin Armagedon, enaaj ke bar wõr doulul ilo lal̦ in? Baibõl̦ ej ba: “Jej kõttar kallim̦ur an Anij: kõn lañ ko rekããl im juon lal̦ ekããl, ijo wãnõk enaaj pãd ie.” (2 Pi. 3:13, UBS) Lañ ko im lal̦ eo m̦okta renaaj jako. Men kein rej jitõñl̦o̦k ñan kien ko me enana jerbal ko aer im jukjukun pãd eo an armej ro rej pãd ium̦win tõl eo aer. Ñe renaaj jako, ta ko renaaj bõk jikier? Ej “lañ ko rekããl im juon lal̦ ekããl.” Lañ ko rekããl ej jitõñl̦o̦k ñan juon kien ekããl. Im lal̦ eo ekããl ej jitõñl̦o̦k ñan juon jukjukun pãd ekããl an armej ro, me kien in enaaj tõl er. Aelõñ eo me enaaj pãd ium̦win tõl eo an Jijej Kũraij enaaj weeppãn im laajrak an jerbal kõnke enaaj anõke Jeova, eo ekõn̦aan bwe men otemjej ren kon̦ im laajrak. (1 Ko. 14:40) Kõn men in, ‘lal̦ eo ekããl’ enaaj bar jejjet im laajrak jerbal ko ie. Enaaj wõr em̦m̦aan ro me enaaj em̦m̦an aer lale im loloorjake men ko renaaj wal̦o̦k. (Sam 45:16) Em̦m̦aan rein renaaj l̦oore tõl eo an Kũraij im ro 144,000 me renaaj irooj ippãn ilañ. L̦õmn̦akel̦o̦k m̦õk iien eo ñe enaaj jako aolep doulul ko enana jerbal ko aer im enaaj wõr juon wõt doulul ilo lal̦ in me enaaj bõk jikier, im aolep iien enaaj em̦m̦an an kõm̦m̦an ñan armej ro!

M̦ANIT KO RENANA

10. Ta m̦anit ko renana me el̦ap an armej ro kõm̦m̦ani ilo bukwõn eo am̦, im ewi wãween an men in jelõt kwe im baam̦le n̦e am̦?

10 Ewi wãween an m̦anit ko renana jelõt kõj kiiõ? Jej mour ilo juon lal̦ me eobrak kõn men ko renana. El̦ap an armej ro mour ettoon, riab, im lãj ñan ro jet. Ekkã wõt an lukkuun pen ñan an rũtto ro kõjparok ajri ro nejier jãn aer po ilo menin kapo kein. Jikin ko rej kõm̦m̦ani menin kam̦õn̦õn̦õ ko relukkuun jel̦ã kilen kõm̦m̦an bwe men ko renana ren kõl im em̦m̦an. Rej kõm̦m̦an kõjak kõn kien ko an Jeova im rej kõjekdo̦o̦n ta ko ej ba bwe rejim̦we im rebõd. (Ais. 5:20, UBS) Kũrjin ro rem̦ool rej lukkuun kate er ñan jum̦ae l̦õmn̦ak kein an lal̦ in. Rej kate er ñan dãpij wõt aer tiljek ilo lal̦ in me el̦ap an armej ro kõm̦m̦ani men ko renana im rejjab kaorõk kien ko an Jeova.

11. Ta eo jej katak jãn bwebwenatoon an kar Jeova ko̦kkure Sodom im Gomorra?

11 Ta eo Jeova enaaj kõm̦m̦ane kõn m̦anit ko renana? L̦õmn̦ak m̦õk kõn ta eo Jeova ear kõm̦m̦ane kõn men ko renana rar wal̦o̦k ilo Sodom im Gomorra. (Riit 2 Piter 2:6-8.) Lot ear juon armej ewãnõk. E im baam̦le eo an rar jab lo aenõm̦m̦an kõn an kar lukkuun nana m̦anit ko an armej ro rar jokwe ibwiljier. Ke Jeova ear ko̦kkure Sodom im Gomorra, ear kõjem̦l̦o̦k aolep men ko renana me rar wal̦o̦k ilo jikin kein. Bareinwõt, ear kõm̦m̦ane men in ñan ‘likũt juon joñak’ kõn ta eo enaaj kõm̦m̦ane ñan ro renaaj kõm̦m̦ani men ko renana tokãlik. Ãinwõt an kar Jeova jol̦o̦k aolep men ko renana rar wal̦o̦k ilo tõre eo, ãindein, enaaj bar jol̦o̦k aolep m̦anit ko renana ñe enaaj ekajete jukjukun pãd in im ko̦kkure.

12. Ta ko kwõj reim̦aanl̦o̦k ñan am̦ naaj kõm̦m̦ani ñe enaaj jako jukjukun pãd in enana?

12 Ta ko renaaj bõk jikin m̦anit ko renana? Ilo naaj Pedetaij eo ioon lal̦, enaaj kanooj obrak kõn men ko rem̦m̦an im rekam̦õn̦õn̦õ. L̦õmn̦ak m̦õk kõn jerbal eo ekalañlõñ jenaaj kõm̦m̦ane ñe jenaaj ukot aolepen lal̦ in ñan juon pedetaij, im ñe jenaaj ekkal im̦õd em̦ im im̦õn ro rejitõnbõro ippãd! Bar l̦õmn̦ak m̦õk kõn ad naaj karwaineneiktok milien armej ro rar mej im katakin er kõn kien ko an Jeova im ta ko ear kõm̦m̦ani ñan armej otemjej. (Ais. 65:21, 22; Jrb. 24:15, UBS) Ilo naaj iien en̦, jenaaj lukkuun poub in kõm̦m̦ani men ko me renaaj kalañlõñ kõj im bõktok nõbar ñan etan Jeova!

WÃWEEN KO RENANA

13. Ta ko rej wal̦o̦k ñan kõj itok jãn an kar Setan im Adam im Iv, jum̦ae Jeova?

13 Ewi wãween an wãween ko renana jelõt kõj kiiõ? Armej ro renana, doulul ko enana jerbal ko aer, im m̦anit ko renana, men kein aolep rej kõm̦m̦an bwe en wal̦o̦k wãween ko rekabũrom̦õjm̦õj ioon lal̦ in. Wõn iaad me tarin̦ae, jeram̦õl, im kalijekl̦o̦k, ejjab jelõte? Ak ta kõn nañinmej im mej? Alikkar bwe wãween kein rej jelõt kõj aolep. Unin an men kein wal̦o̦k ñan kõj ej kõn an kar Setan im Adam im Iv, jum̦ae Jeova. Ejjel̦o̦k iaad emaroñ ko jãn wãween kein renana im rekabũrom̦õjm̦õj me rar wal̦o̦k itok jãn an kar rein jum̦ae Anij.

14. Ta eo Jeova enaaj kõm̦m̦ane ñan wãween ko renana?

14 Ta eo Jeova enaaj kõm̦m̦ane ñan wãween ko renana? Ikijjeen tarin̦ae, Jeova ej kallim̦ur bwe enaaj kabõjrak tarin̦ae ko. (Riit Sam 46:8, 9, UBS.) Ta kõn nañinmej? Enaaj kõm̦m̦an bwe en ejjel̦o̦k bar nañinmej. (Ais. 33:24) Ak mej? Jeova enaaj jol̦o̦k mej ñan indeeo! (Ais. 25:8, UBS) Bareinwõt enaaj jol̦o̦k jeram̦õl. (Sam 72:12-16) Enaaj kõm̦m̦ane ejja men in wõt ñan aolep wãween ko renana me rej kõm̦m̦an ad eñtaan im bũrom̦õj rainin. Bareinwõt, Jeova enaaj jol̦o̦k jitũbõn lal̦ in, innem Setan im enjel̦ ro an renana reban maroñ bar kapo armej ro.​—Ep. 2:2.

15. Ta jet iaan men ko renaaj jako ñan indeeo ãlikin an Armagedon itok?

15 Baj pijaikl̦o̦k m̦õk an naaj ejjel̦o̦k tarin̦ae, nañinmej, im mej ilo lal̦ in? L̦õmn̦ake m̦õk an ejjel̦o̦k rũttarin̦ae ro ioon ãne, ilo waan tulo̦k ko waan rũttarin̦ae, ak bal̦uun in tarin̦ae ko! Enaaj ejjel̦o̦k bu im baam̦ im ejjel̦o̦k wũliej ko ñan kakeememej rũttarin̦ae ro remej. Bareinwõt, enaaj ejjel̦o̦k aujpitõl̦, taktõ, nõõj, im insurance ñan taktõ. Enaaj bar ejjel̦o̦k jikin rimej, m̦õn ilomej, riinbaam̦, im wũliej! Im kõn an naaj ejjel̦o̦k kowadoñ, enaaj ejjel̦o̦k ruwaj, ejjel̦o̦k alarm ñan kakoiki rũko̦o̦t ro, ejjel̦o̦k bwilijmããn̦, im bõlen enaaj ejjel̦o̦k l̦ak im ki! L̦õmn̦ak m̦õk kõn an naaj aenõm̦m̦an bũruod im jako ad inepata ñe aolep men kein renaaj jako!

16, 17. (1) Enaaj ta eñjake eo an ro renaaj el̦l̦ã im mour jãn Armagedon? Kwal̦o̦k juon waanjoñak. (2) Ta eo enaaj jipañ kõj ñan lõke bwe jenaaj mour wõt ñe lal̦ in enana enaaj jako?

16 Enaaj ewi wãween mour ko ad ñe enaaj jako wãween ko renana? Emaroñ pen ad l̦õmn̦ake men in. Kõn ad imminene in mour ilo juon lal̦ me aolep iien wãween ko renana rej wal̦o̦k, jemaroñ jab kile joñan an nana mour ilo lal̦ in. Ñan waanjoñak, armej ro rej jokwe iturin ial̦leplep eo remaroñ jab kile an kauwaroñroñ ainikien wa ko rej ettõr kõnke etal im remminene. Bareinwõt ro rej jokwe ilo turin dump remaroñ jab bar kile joñan an nana bwiin ijo rej jokwe ie. Bõtab, el̦ap ad m̦õn̦õn̦õ bwe ñe Jeova enaaj jol̦o̦k aolep wãween ko renana, men kein renaaj bar jako!

17 Ta ko renaaj bõk jikin wãween ko renana jej iiooni kiiõ? Sam 37:11 ej ba: “Ro ettã bũrueer . . . renaaj m̦õn̦õn̦õ kõn aenõm̦m̦an el̦ap.” Naan kein rejjab ke kaenõm̦m̦an bũruom̦? Eokwe, eñin kõn̦aan eo an Jeova ñan kwe. Kõn men in, kwõn lukkuun kate eok ñan pãd epaake wõt Jeova Anij im doulul eo an ilo raan kein ãliktata! Lukkuun kaorõk kõjatdikdik eo am̦, kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ kake, likũt ilo bũruom̦ im l̦õmn̦ak ko am̦, im kwal̦o̦k kake ñan ro jet! (Sam 77:12, UBS; 1 Ti. 4:16; 1 Pi. 3:15) Ilo am̦ kõm̦m̦ane men in, kwõmaroñ lukkuun lõke bwe ñe lal̦ in enaaj jako, kwõban jako ippãn. Bõtab, kwõnaaj maroñ mour im m̦õn̦õn̦õ ñan indeeo!

[Kõmeee eo itula]

^ Pãrokõrããp in ej kwal̦o̦k kõn juon m̦anit rekõn kõm̦m̦ane ium̦win elõñ iiõ ilo kar jet jikin kalbuuj ilo Amedka.

[Kajjitõk ko]