Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

ONDJOKONONA

Inandi etha po okwiilonga kombinga yaJehova

Inandi etha po okwiilonga kombinga yaJehova

OTANDI pandula Jehova omolwuuthembahenda wokukala e li ‘Omulongi gwandje omunenenene.’ (Jes. 30:20, NW) Oha longo aapiya ye okupitila mOohapu dhe, Ombiimbeli, meshito lye ekumithi nomehangano lye. Oha longitha wo aamwatate naamwameme ye tu kwathele. Nonando ngashingeyi ondi na omimvo 97, otandi tsikile okumona mo uuwanawa melongo lyaJehova, momikalo adhihe ndhoka. Ngiini mbela? Andiya ndi mú kuthile ko.

Tu li noyaandjetu mo 1948

Onda valwa mo 1927, mokandoolopa okashona ke li popepi noChicago, Illinois, moAmerika. Otwa valwa tu li yatano kutate nameme. Osheeli oJetha, taku landula Don, ngame, Karl, naJoy. Atuhe otwa tokola toko tu longele Jehova nomutima aguhe. Jetha okwa li a hiti ongundu ontiyali yosikola yaGilead mo 1943. Don okwa yi kObetel yaBrooklyn, shaNew York, mo 1944, Karl omo 1947, ye Joy omo 1951. Oshiholelwa shawo oshiwanawa nosho wo shaavali yandje, osha li sha tsu ndje omukumo ndi ninge oshindji miilonga yaJehova.

YAANDJETU TAYI ILONGO OSHILI

Tate nameme oya li ye hole okulesha Ombiimbeli noye hole Kalunga. Oya li wo ye tu longo natse tu kale tu mu hole. Ihe tate ka li we a simaneka oongeleka, konima sho a kala omukwiita moEuropa pethimbo lyIita yoTango yUuyuni. Meme okwa li a pandula Kalunga, sho tate e ya kegumbo e na omwenyo, nokwe mu lombwele a ti: “Karl, natu ye kongeleka ngaashi twa li hatu shi ningi.” Tate okwe mu yamukula a ti: “Otandi ku thindikile, ihe itandi yi mo meni.” Okwe mu pula a ti: “Omolwashike itoo yi mo?” Okwa yamukula a ti: “Pethimbo lyiita, aasita mboka ye li melongelokalunga limwe, ihe inaya gama kombinga yimwe, oya li haya yambeke aakwiita nosho wo iikondjitho yawo. Mbela Kalunga okwa li a gama koombinga adhihe?”

Konima, manga meme e li kongeleka, Oonzapo dhaJehova mbali odhe ya paandjetu. Odha pe tate omambo gaali gedhina Light, ngoka taga popi kombinga yembo lyEhololo. Tate okwa li e na ohokwe mugo nokwe ga taamba ko. Sho meme e ga mono, okwa tameke oku ga lesha. Opo nduno esiku limwe okwa li a mono ehiyo li li moshifo shomoshitopolwa, tali hiya mboka ye na ohokwe mekonakonombiimbeli, hoka taku ka konakonwa omambo ngoka gwo-Light. Okwa tokola a ye. Sho a thiki, omukiintu omukokele okwe mu egulula. Meme okwe mu ulukile limwe lyomomambo ngoka, nokwa pula a ti: “Otamu konakona embo ndino?” Okwa yamukula a ti: “Eeno, ila mo muholike.” Oshiwike sha landula ko otwa li twa yi pamwe nameme notwa kala hatu yi pandjigilile.

Esiku limwe pokugongala, ngoka a li ta kwatele komeho okwa pula ndje ndi leshe Episalomi 144:15, ndyoka tali ti kutya mboka haya longele Jehova aanelago. Enyolo ndyoka onda li nde li hokwa nosho wo omakwawo gaali, ngaashi Timoteus gwotango 1:11, ngoka ta ti kutya Jehova ‘oKalunga [“omunyanyukwi,” NW]’ nosho wo Aaefeso 5:1, ndjoka tayi tu ladhipike tu ‘holele Kalunga.’ Onda thiki pehulithodhiladhilo kutya ondi na okukala nda nyanyukwa omolwiinima mbyoka tandi vulu okuningila Omushiti gwandje nomolwuuthembahenda wokwiilonga oshili, ndjoka ya simana monkalamwenyo yandje.

Egongalo ndyoka lya li popepi natse, olya li moChicago, mpoka pu na oshinano shookilometa 32. Nonando olya li kokule, otwa li aluhe hatu yi kokugongala, nontseyo yandje yOmbiimbeli oya ende tayi indjipala. Otandi dhimbulukwa oshikando shimwe, sho ngoka ta kwatele komeho a pe Jetha ompito yokugandja etyokosha. Sho nda pulakene keyamukulo lye, ondi ipopile kutya: ‘Eyamukulo ndyoka ondi li shi. Onda li ndi na okuganeka, ndi li gandje.’ Onda tameke okwiilongekidha nokungonga omayamukulo gandje. Aanona atuhe yatate nameme otwa kala tu na ekwatathano ewanawa naJehova. Onda ninginithwa mo 1941.

TATU LONGWA KUJEHOVA PIIGONGI YOSHITOPOLWA

Otandi dhimbulukwa nawa oshigongi shoshitopolwa shoka sha ningilwe mo 1941, moCleveland, moOhio. Omagongalo ga konda po 50 moAmerika, oga li ga pulakene koshigongi okupitila mongodhi. Yaandjetu oya li hayi zi mootenda, pamwe naanamagumbo yalwe, popepi nehala ndyoka pwa li tapu ningilwa oshigongi. Iita Iitiyali oya li tayi tsikile, nOonzapo dhaJehova odha li tadhi patanekwa shimwe to nyengwa. Kongulohi onda mono ongundu yaamwatate ya thikameka oohauto dhawo, dha tema, dha pilamena okamba. Ayehe oya li ya tsu kumwe, opo mohauto kehe mu kale omuntu ngoka te tu tonatele uusiku awuhe. Ngele opwa holoka uupyakadhi, aamwatate oya li ye na okutema omalamba ga pwa ko, opo aaponokeli kaaya mone ko, noya li wo ye na okuhika oombenda. Opo nduno yalwe oya li haya endelele ya ka kwathele. Onda ipopile te ti: ‘Aapiya yaJehova oya ilongekidhila kehe shimwe.’ Onda li nda kotha tandi mbonyoka, oshoka onda li ndi uvite nda gamenwa, noinatu adhika kuupyakadhi washa.

Konima yomimvo odhindji, sho nda dhiladhila kombinga yoshigongi shoka, onda mono kutya meme ka li e na uumbanda, nenge oshimpwiyu sha sha. Okwa li a inekela thiluthilu muJehova nomehangano lye. Kandi na siku ndi dhimbwe oshiholelwa she oshiwanawa.

Omasiku hamale, konima yoshigongi shoka, meme okwa li a ningi omukokolindjila gwondjigilile. Onkene okwa li a ningi omandhindhilikoshango giipopiwa, mbyoka tayi popi kombinga yethimbo lya udha. Sho tatu shuna kegumbo okwa ti: “Onda hala okutsikila okukokola ondjila, ihe itandi vulu oku shi ninga nokusila oshimpwiyu nawa egumbo lyetu.” Opo ihe okwa pula ngele otatu vulu oku mu kwathela. Sho twa zimine, okwe tu pe kehe gumwe gwomutse ondunda yimwe nenge mbali tu dhi opaleke, manga inaatu lya oshuumbululwa. Konima ngele twa yi kosikola, oha tala ngele iinima ayihe megumbo oyi li melandulathano e ta yi muukalele. Nonando okwa li ha kala aluhe i ipyakidhila, okwa li e tu sile oshimpwiyu. Uuna twe ya kegumbo tu lye omwiha, nokonima sho twa zimbuka kosikola, otwa li aluhe hatu mu adha megumbo. Omathimbo gamwe, shampa twa zi kosikola, otwa li hatu yi naye muukalele, naashoka osha li she tu kwathele tu uve ko kutya okukala omukokolindjila osha kwatela mo shike.

TANDI TAMEKE IILONGA YETHIMBO LYA UDHA

Onda tameke okukokola ondjila, sho nda li ndi na omimvo 16. Nonando tate ka li natango Onzapo, okwa li aluhe e na ohokwe mwa shoka tandi ningi. Ongulohi yesiku limwe, onde mu lombwele kutya nonando onda ninga oonkambadhala dha mana mo, inandi mona omuntu ngoka a hala okukonakona Ombiimbeli. Onda mwena po, nonde mu pula nda ti: “Mbela ino hala okukonakona nangame?” Okwa dhiladhila kombinga yasho paufupi, e ta ti: “Kandi na etompelo lyokutinda.” Onkee tate oye a li omukonakoni gwandje gwotango, shoka sha li uuthembahenda uunene.

Otwa li hatu konakona embo li na oshipalanyolo: “The Truth Shall Make You Free.” Sho ekonakonombiimbeli lyetu lya ende tali humu komeho, onda mono kutya tate okwa li ta kwathele ndje ndi kale omulongwa nomulongi gwOmbiimbeli a pyokoka. Pashiholelwa, ongulohi yimwe konima sho twa lesha okatendo, okwa ti: “Ondi uvite ko shoka embo tali popi. Ihe owu shi shi ngiini kutya embo oli li mondjila.” Kanda li nda ilongekidha okuyamukula epulo ndyoka. Onkene onda ti: “Kandi na uumbangi ngashingeyi, ihe pekonakono lyetu tali landula otandi ka kala ndi na eyamukulo.” Eyamukulo ndyoka onda li ndi li na, nonda li nda mono oovelise dhOmbiimbeli, ndhoka tadhi tsu kumwe noshikundathanwa shetu. Okuza mpono, onda kala handi ilongekidhile ekonakonombiimbeli lyetu, nokuninga omapekapeko. Shoka osha li she tu kwathele tu koke pambepo tse natate. Okwa li a tula miilonga shoka a ilongo nokwa ninginithwa mo 1952.

TANDI TSIKILE NOKWIILONGA MOBETEL

Onda thigi po egumbo lyaandjetu sho ndi na omimvo 17. Jetha a okwa li a ningi omutumwa, na Don okwa yi koBetel. Ayehe oya li ye hole iinakugwanithwa yawo, naashoka osha li sha tsu ndje omukumo. Onkee onda li nda uvithile koBetel nokOsikola yaGilead, nonda ethele iinima momake gaJehova. Oshizemo? Onda li nda hiywa ndi ye koBetel mo 1946.

Momukokomoko gwethimbo ndyoka, onda li ndi na iinakugwanithwa ya yoolokathana moBetel, onkee onda li nda vulu okwiilonga iinima oyindji iipe. Onda kala uule womimvo 75 moBetel, nonda li nda longwa nkene ndi na okuninga omambo nomayalulo giimaliwa. Onda li nda ilongo okulanda iinima mbyoka twa pumbwa moBetel nokutuma mbyoka ya simana komahala galwe. Komeho gaayihe, ondi hole elongo lyopambepo, ndyoka hali gandjwa moBetel okupitila moonkundathana dhenyolo lyesiku nosho wo iipopiwa ya kankamena kOmbiimbeli.

Tandi longo ongundu yaakuluntugongalo

Onda li wo nda ilongo komumwamememati ngoka omushona kungame, Karl, ngoka e ya koBetel mo 1947. Okwa li omulongwa nomulongi dhingi gwOmbiimbeli. Oshikando shimwe, onda li nde mu pula a kwathele ndje noshipopiwa shoka nda li nda pewa ndi ka gandje. Onda li nda lombwele Karl kutya onda konga uuyelele owundji, ihe kandi shi kutya nandi wu longithe ngiini. Okwa li a kwathele ndje, sho a pula ndje ta ti: “Joel oshipalanyolo shoshipopiwa shoye otashi ti ngiini?” Nziya onda li nda uvu ko shoka a hala okutya, ano ndi longithe owala uuyelele, mboka wa pumbiwa, wulwe e tandi wu etha. Ihandi dhimbwa nando shoka a li a longo ndje.

Opo tu kale twa nyanyukwa miilonga yaBetel, otu na okukala hatu kutha ombinga miilonga yokuuvitha, nokungawo, otatu ka mona iimoniwa tayi tsu omukumo. Oshimoniwa shimwe shoka tandi dhimbulukwa nawa, ooshoka sha ningilwe ongulohi yimwe moBronx, moNew York. Ngame nomumwatate gumwe, otwa li twa yi pegumbo lyomukiintu gumwe, ngoka oshikando shimwe a li a taamba ko oshifo shOshungolangelo nosho wo Penduka mo! Otwe mú lombwele twa ti: “Nena otatu kwathele aantu ya ilonge iinima tayi tungu, okuza mOmbiimbeli.” Okwa yamukula a ti: “Ngele okombinga yOmbiimbeli ilii mo.” Otwa li twa lesha nokukundathana omanyolo ogendji kombinga yUukwaniilwa waKalunga nosho wo yuuyuni uupe mboka tawu ya. Okwa li a kumithwa kwaashoka a ilongo, noshe mu inyengitha a hiye yamwe yomookuume ke, ye tu wayimine oshiwike sha landula ko. Lwanima, ye nomusamane gwe, oya ka ninga aapiya yaJehova aadhiginini.

SHOKA NDA ILONGO KOMUKADHANDJE

Onda kala tandi kongo kuume kopandjokana, nonde ke mu mona konima yomimvo 10. Oshike sha kwathele ndje ndi mone omukwathi ta opalele? Onda li nda galikana, nonda ipula te ti: ‘Oshike tatu ka ninga konima ngele twa hokana?’

Tu li naMary, miilonga yuutonatelishikandjo

Onda tsakanene nomumwameme Mary Aniol, poshigongi shoshitopolwa mo 1953, shoka sha li sha ningilwa pokapale kaYankee. Ye naJetha, oya li ya hiti pamwe ongundu ontiyali yOsikola yaGilead. Mary nomumwamemekadhona, oya li aatumwa moshitopolwa shimwe. Mary okwa li a lombwele ndje nehwamo kombinga yoshinakugwanithwa she shuutumwa, sho a li ta longele kuuntuntu waKaribiena nomakonakonombiimbeli ngoka a kala ta ningi uule womimvo. Sho twa ende tatu tseyathana, otwa mono kutya otu na omalalakano gopambepo ga faathana. Ohole yetu oya ende tayi koko, notwa hokana muApilili mo 1955. Mary okwa ulike kutya oku li omagano ga za kuJehova momikalo odhindji, noku li oshiholelwa oshiwanawa. Okwa li ha nyanyukilwa oshinakugwanithwa kehe ta pewa. Okwa li ha longo nuudhiginini, e na ko nasha nayalwe, nokwa li aluhe a pititha komeho Uukwaniilwa waKalunga. (Mat. 6:33) Otwa kala miilonga yuutonatelishikandjo uule womimvo ndatu, nomo 1958, otwa li twa hiywa tu ye koBetel.

Onda li nda ilongo oshindji kuMary. Pashiholelwa, sho opo twa hokana, otwa tokola tu kale hatu lesha Ombiimbeli pamwe, tatu lesha oovelise 15 lwaampono poshikando. Konima ngele gumwe a lesha enyolo, otwa li hatu ningi omatyokosha noku li kundathana nkene tatu vulu oku li tula miilonga monkalamwenyo yetu. Mary okwa li ha lombwele ndje aluhe iinima mbyoka a ilonga kOsikola yaGilead nenge sho a li omutumwa. Shoka nda ilongo kuye osha kwathele ndje ndi hwepopaleke omukalo moka handi gandja iipopiwa, nondi tseye nkene ndi na okutsa aamwameme omukumo. — Omayel. 25:11.

Omuholike gwandje Mary, okwa hulitha mo 2013. Onda tegelela nondjuulukwe oku ke mu mona muuyuni uupe. Onda tokola toko okutsikila okwiilonga nokwiinekela muJehova nomutima gwandje aguhe. (Omayel. 3:5, 6) Ohandi mono ehekeleko nosho wo enyanyu mokudhiladhila kombinga yaashoka aapiya yaJehova taya ka ninga muuyuni uupe. Shoka osha kwatela mo okwiilonga iinima iipe kombinga yOmulongi gwetu Omunenenene. Onkee kandi na iitya nomatumbulo, omolwaashihe shoka a longa ndje sigo oompaka, nomolwesilohenda lye.

a Tala ondjokonona yaJetha Sunal, mOshungonangelo yOshiingilisa ye 1 Maalitsa 2003, ep. 23-29.