Eya go dikagare

Go Reng Dihlatse tša Jehofa di Swara Selalelo sa Morena go Fapana le Dikereke tše Dingwe?

Go Reng Dihlatse tša Jehofa di Swara Selalelo sa Morena go Fapana le Dikereke tše Dingwe?

Re tloga re kgomarela seo Beibele e se bolelago mabapi le go swara Selalelo sa Morena, seo se tsebjago gape e le “dijo tša Morena,” Selalelo sa Mafelelo le Segopotšo sa lehu la Jesu. (1 Bakorinthe 11:20; Beibele ya Sepedi) Ditumelo tše dintši le meetlo ya dikereke tše dingwe ga e dumelelane le seo Beibele e se bolelago ka gopola lehu la Jesu.

Morero

Morero wa Selalelo sa Morena ke go gopola Jesu, ka ge re leboga sehlabelo seo a re diretšego sona. (Mateo 20:28; 1 Bakorinthe 11:24) Tiragalo ye ga se moetlo feela wa bodumedi woo o dirago gore re babalelwe goba go swarelwa dibe tša rena. a Beibele e ruta gore re ka swarelwa dibe, e sego ka baka la gore se e le moetlo wa bodumedi eupša ka go dumela go Jesu.—Baroma 3:25; 1 Johane 2:1, 2.

Re swanetše go se swara ga kae?

Jesu o ile a laela barutiwa ba gagwe go swara Selalelo sa Morena, eupša ga se a bolela gore ba se sware ga kae. (Luka 22:19) Batho ba bangwe ba nagana gore se swanetše go gopolwa kgwedi e nngwe le e nngwe, mola ba bangwe ba re beke e nngwe le e nngwe, letšatši le lengwe le lengwe, goba ka makga a mmalwa mo letšatšing goba gantši go ya le kamoo motho a bonago go swanetše. Lega go le bjalo, re swanetše go nagana ka dintlha tše di latelago.

Jesu o ile a hloma Selalelo sa Morena letšatšing la Paseka ya Bajuda gomme a hwa moragonyana letšatšing leo. (Mateo 26:1, 2) Se ga se sa direga ka phošo. Mangwalo a bapiša sehlabelo sa Jesu le Kwana yeo e hlabilwego ka Paseka. (1 Bakorinthe 5:7, 8) Paseka e be e swarwa gatee ka ngwaga. (Ekisodo 12:1-6; Lefitiko 23:5) Ka mo go swanago, Bakriste ba nakong e fetilego ba be ba swara Segopotšo sa lehu la Jesu gatee ka ngwaga, b gomme Dihlatse tša Jehofa di latela mokgwa wo woo o thekgwago ke Beibele.

Letšatši le nako

Mokgwa wo Jesu a ilego a hloma segopotšo o re thuša go tseba letšatši le nako ya Segopotšo e sego makga ao re swanetšego go gopola letšatši le ka wona. O ile a thoma segopotšo ka morago ga ge letšatši le sobetše ka Nisani 14, ngwageng wa 33 C.E., go ya ka khalentara ya Beibele yeo sepedišanago le mosepelo wa ngwedi. (Mateo 26:18-20, 26) Le rena re tšwela pele go gopola Segopotšo letšatšing le ngwaga le ngwaga, re latela seo Bakriste ba nakong e fetilego ba bego ba se dira. c

Le ge Nisani 14, ngwageng wa 33 C.E. e be e le Labohlano, letšatši le le ka wela letšatšing la beke le le fapanego ngwaga o mongwe le o mongwe. Re bala letšatši leo Nisani 14 e tlago go wela go lona ngwaga o mongwe le o mongwe re diriša mokgwa wo o bego o dirišwa mehleng ya Jesu, go e na le go diriša mokgwa wa sebjalebjale wa khalentara ya Sejuda. d

Senkgwa le beine

Bakeng sa tiragalo ye e mpsha, Jesu o ile a diriša senkgwa seo se sa omelwago le beine e khwibidu tšeo di bego di šetše dijong tša Paseka. (Mateo 26:26-28) Ka go latela mohlala wa gagwe, re diriša senkgwa seo se se nago komelo goba selo le ge e le sefe le beine e khwibidu yeo e sa tswakwago ka selo, e sego jusi yeo e dirilwego ka diterebe goba beine yeo e tswakilwego ka dilwanalwana.

Dikereke tše dingwe di diriša senkgwa seo se tšhetšwego komelo goba pidiša, eupša komelo gantši e dirišwa ka Beibeleng go swantšhetša sebe goba go se phethagale. (Luka 12:1; 1 Bakorinthe 5:6-8; Bagalatia 5:7-9) Ka gona ke senkgwa feela seo se se nago komelo le dilo tše dingwe seo se swantšhetšago gabotse mmele wa Kriste wo o se nago sebe. (1 Petro 2:22) Mokgwa o mongwe wo o sa thekgwego ke Beibele ke wa go diriša jusi ya diterebe yeo e sa belago legatong la beine. Dikereke tše dingwe di dira se ka baka la mabaka a sa thewago mangwalong a go thibela go nwa bjala.—1 Timotheo 5:23.

Senkgwa le beine ga se mmele le madi a kgonthe

Senkgwa seo se sa omelwago le beine tšeo di dirišitšwego Segopotšong di fo ba di swantšhetša feela mmele le madi a Kriste. Ga di fetoge ka mohlolo gore e be mmele le madi a Jesu goba go tswakwa le nama ya kgonthe le madi a Jesu go ya le ka seo ba bangwe ba se dumelago. Ela hloko seo Mangwalo a se bolelago ka se.

  • Ge e ba Jesu a ile a laela barutiwa ba gagwe go nwa madi a gagwe, seo se be se tla ra gore ba robe molao wa Modimo wa mabapi le go ja madi. (Genesi 9:4; Ditiro 15:28, 29) Ka go re’alo se e ka se be therešo ka gore Jesu a ka se tsoge a laetše ba bangwe go roba molao wa Modimo wa mabapi le go kgethega ga madi.—Johane 8:28, 29

  • Ge e ba baapostola ba ile ba nwa madi a kgonthe a Jesu, o be a ka se re madi a gagwe “ao a tlago go tšhollwa” e le ge a bontšha gore o sa tlo dirwa sehlabelo.—Mateo 26:28.

  • Sehlabelo sa Jesu se dirilwe “gatee ya ba moka.” (Baheberu 9:25, 26) Lega go le bjalo, ge e ba senkgwa le beine di be di tlo fetoga gore e be mmele le madi nakong ya Selalelo sa Morena, gona bao ba jago ba tla be ba dira sehlabelo seo gape.

  • Jesu o itše: “Dulang le dira se e le go nkgopola,” e sego “ge le ntira sehlabelo.”1 Bakorinthe 11:24.

Batho bao ba nago le tumelo ya gore madi le beine di fetoga mmele le madi a kgonthe tša Jesu, ba thekga thuto ye ya bona mantšung a itšego a temana ya Beibele. Ka mohlala, diphetolelong tše dintši tša Beibele, mantšu a Jesu ka beine a boletšwe ka gore: “Ke madi a ka.” (Mateo 26:28 Beibele ya Sepedi) Lega go le bjalo, mantšu a Jesu a ka fetolelwa gape e le: “Se se bolela madi a ka,” “Se se emela madi a ka” goba “Se se swantšhetša madi a ka.” e Go swana le ge a be a tlwaetše, Jesu o be a ruta ka go swantšha.—Mateo 13:34, 35.

Ke bomang bao ba jago senkgwa le go nwa beine?

Ge Dihlatse tša Jehofa di swara Selalelo sa Morena, ke palo e nyenyane yeo e jago senkgwa le go nwa beine. Gore’ng re dira ka tsela ye?

Madi a Jesu a tšholotšwego a hlomile “kgwerano e mpsha” yeo e ilego ya tšeela legato kgwerano yeo Jehofa Modimo a bego a e na le yona le setšhaba sa Isiraele ya bogologolo. (Baheberu 8:10-13) Batho ka moka bao ba lego kgweranong ye e mpsha ke bona ba jago senkgwa le go nwa beine tša Segopotšo. Ga se Bakriste ka moka bao ba jago le go nwa eupša ke feela “bao ba biditšwego” ke Modimo ka go kgethega bao nago le tokelo ya go ja le go nwa. (Baheberu 9:15; Luka 22:20) Ba ke bona ba tlago go buša le Kriste legodimong, gomme Beibele e re ke batho ba 144 000 feela bao ba tlago go hwetša tokelo ye.—Luka 22:28-30; Kutollo 5:9, 10; 14:1, 3.

Go fapana le “mohlatswana” woo o bileditšwego go buša le Kriste, bontši bja rena bao re nago le kholofelo ya go ba “lešaba le legolo” re tlo hwetša bophelo bjo bo sa felego mo lefaseng. (Luka 12:32; Kutollo 7:9, 10) Gaešita le ge rena bao re nago le kholofelo ya go phela mo lefaseng re sa je senkgwa le go nwa beine tša Segopotšo, re ba gona bakeng sa go leboga sehlabelo seo Jesu a re diretšego sona.—1 Johane 2:2.

a Cyclopedia ya McClintock and Strong, Bolumo IX, letlakala 212, e bolela gore: “Polelwana moetlo wa bodumedi ga e gona ka T[estamenteng] e M[psha]; gaešita le lentšu la Segerika la μυστήριον [my·steʹri·on] ga le bolele kolobetšo goba selalelo sa Morena goba moetlo le ge e le ofe wa bodumedi.”

b Bona The New Schaff-Herzog Encyclopedia of Religious Knowledge, Bolumo IV, matlakala 43-44, gotee le Cyclopedia ya McClintock and Strong, Bolumo VIII, letlakala 836.

c Bona The New Cambridge History of the Bible, Bolumo 1, letlakala 841.

d Khalentara ya sebjalebjale ya Sejuda e diriša dipalo go balela mosepelo wa ngwedi go dikologa lefase bakeng sa go tseba ge e ba kgwedi ya Nisani e šetše e thomile, eupša mokgwa wo o be o sa dirišwe mengwageng ya bo-100. Go e na le moo, kgwedi ye e be e thoma ge ngwedi o mofsa o tšwelela la mathomo Jerusalema, e lego selo seo se bego se ka direga letšatši goba matšatši ka morago ga go tšwelela ga ngwedi o mofsa go ya ka mokgwa wo o dirišwago ga bjale ke Bajuda. Go fapana mo ke gona go dirago gore ka mehla letšatšikgwedi la Dihlatse tša Jehofa la Segopotšo le se swane le la Paseka ya Bajuda ya mehleng yeno.

e Bona A New Translation of the Bible, ya James Moffatt; The New Testament—A Translation in the Language of the People, ya Charles B. Williams; le The Original New Testament, ya Hugh J. Schonfield.