Ntwa ya Haramagedone ke ntwa ya makgaolakgang magareng ga mebušo ya batho le Modimo. Le gona bjale, mebušo ye le bathekgi ba yona ba ganetša Modimo ka go gana go ikokobeletša pušo ya gagwe. (Psalme 2:2) Ntwa ya Haramagedone e tla fediša mebušo ya batho.—Daniele 2:44.

 Lentšu “Haramagedone” le tšwelela gatee feela ka Beibeleng go Kutollo 16:16. Ge Kutollo e bolela ka tsela ya boporofeta, e bontšha gore “dikgoši tša lefase ka moka” di tla kgobokeletšwa “lefelong le le bitšwago Haramagedone ka Seheberu,” gomme tša di rapela “ntweng ya letšatši le legolo la Modimo Ramatlaohle.”—Kutollo 16:14.

 Ke bomang bao ba tlago go lwa ntweng ya Haramagedone? Jesu Kriste o tla etelela pele madira a legodimong gore a fenye manaba a Modimo. (Kutollo 19:11-16, 19-21) Manaba ao a tla akaretša bao ba ganetšago bolaodi bja Modimo le bao ba mo nyatšago.—Hesekiele 39:7.

 Na Haramagedone e tla lwelwa ka Bohlabela bja Magareng ka kgonthe? Aowa. Go e na le gore e lekanyetšwe feela lefelong le tee, ntwa ya Haramagedone e tla ba ya lefase ka moka.—Jeremia 25:32-34; Hesekiele 39:17-20.

 Lentšu Haramagedone (ka Seheberu ke Har Meghiddohnʹ) le bolela “Thaba ya Megido.” Megido ke motse woo o bego o le nageng ya Isiraele ya bogologolo. Histori e re botša ka dintwa tša makgaolakgang tšeo di bego di lwelwa lefelong leo tšeo di bego di akaretša dintwa tše dingwe tšeo di begilwego ka Beibeleng. (Baahlodi 5:19, 20; 2 Dikgoši 9:27; 23:29) Lega go le bjalo, Haramagedone ga se lefelo la kgonthe leo le lego kgauswi le Megido ya bogologolo. Moo Megido ga go na thaba e kgolo, gaešita le batho bao ba tlago go lwa le Modimo ba ka se lekane Moeding wa Jeseriele woo o kgomaganego le motse woo. Go e na le moo, Haramagedone ke boemo bja lefase ka bophara bjoo go bjona ditšhaba di tlago go kgobokana bakeng sa go lwa le pušo ya Modimo.

 Maemo a tla ba bjang ntweng ya Haramagedone? Gaešita le ge re sa tsebe kamoo Modimo a tlago go diriša matla a gagwe, o tla diriša dilo tše bjalo ka tšeo a di dirišitšego mehleng ya bogologolo, tšeo di akaretšago sefako, tšhišinyego ya lefase, dipula tša matlorotloro, mollo le tshebela, magadima le bolwetši. (Jobo 38:22, 23; Hesekiele 38:19, 22; Habakuku 3:10, 11; Sakaria 14:12) A le kgakanegong, a mangwe a manaba a Modimo a tla bolayana le gona mafelelong a tla lemoga gore ke Modimo yoo a lwago le ona.—Hesekiele 38:21, 23; Sakaria 14:13.

 Na Haramagedone e tla ba bofelo bja lefase? E ka se fediše polanete ya rena ka ge lefase e le legae la batho la ka mo go sa felego. (Psalme 37:29; 96:10; Mmoledi 1:4) Go e na le gore Haramagedone e fediše batho, ge e le gabotse e tla ba phološa, ka gobane “lešaba le legolo” la bahlanka ba Modimo le tla phologa.—Kutollo 7:9, 14; Psalme 37:34.

 Ka dinako tše dingwe lentšu “lefase” ka Beibeleng le bolela lekoko la batho ba babe bao ba ganetšago Modimo. (1 Johane 2:15-17) Ka kgopolo ye, Haramagedone e tla tliša “bofelo bja lefase.”—Mateo 24:3, PK.

 Haramagedone e tla direga neng? Ge Jesu a bolela ka “masetlapelo a magolo” ao a tlago go fela ka ntwa ya Haramagedone, o itše: “Ge e le mabapi le letšatši leo le iri, ga go na yo a tsebago, gaešita le barongwa ba magodimo le ge e le Morwa ga ba tsebe, eupša ke Tate feela yo a tsebago.” (Mateo 24:21, 36) Lega go le bjalo, Beibele e bontšha gore Haramagedone e tla direga nakong ya go ba gona ga Jesu mo go sa bonagalego, yeo e thomilego ka 1914.—Mateo 24:37-39.