Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bohlale bja go Diriša Leleme

Bohlale bja go Diriša Leleme

Bohlale bja go Diriša Leleme

‘GE FEELA nka kgona go gomiša mantšu a ka!’ Na o kile wa ipotša mantšu ao? Ee, ka moka re katanela go laola maleme a rena. Beibele e re re ka kgona go thapiša mo e ka bago phoofolo e nngwe le e nngwe, “eupša ga go motho le o tee yo a ka . . . thapišago leleme.” (Jakobo 3:7, 8) Ka go rialo, na re swanetše go fo langwa? Aowa! Ela hloko melao e itšego ya motheo ya Beibele yeo e ka re thušago go laola kutšwanyana setho se se senyenyane eupša e le se matla sa mmele.

“Go aroga ga go ke go hlokega moo mantšu a atilego, eupša yo a elago molomo wa gagwe hloko o na le temogo.” (Diema 10:19) Ge re bolela kudu, go ba le kgonagalo e kgolo ya gore re ka bolela selo se itšego sa bošilo goba gaešita le se se gobatšago. Ee, leleme le sa laolwego le ka swana le mollo, la phatlalatša lesebo le kotsi ka lebelo le go thomeletša ba bangwe. (Jakobo 3:5, 6) Lega go le bjalo, ge re ‘ela molomo wa rena hloko,’ goba go nagana pele re bolela, re lemoga kamoo mantšu a rena a kgomago ba bangwe. Ka tsela ye, re tla tsebja ka temogo gomme ba bangwe ba tla re hlompha le go re bota.

‘Akgofela go kwa, o diege go bolela o be o diege go galefa.’ (Jakobo 1:19) Batho ba bangwe ba a thaba ge re ba theetša ka kelohloko ge ba bolela, ka gobane ka tsela ye re bontšha gore re a ba kgahlegela e bile re a ba hlompha. Eupša go thwe’ng ge motho yo mongwe a bolela ka tsela e kwešago bohloko goba e galefišago? Gona re swanetše go leka go ‘diega go galefa’ ka go se arabele ka tsela e swanago. Go tseba mang? Motho a ka ba a be a befedišitšwe ke selo se itšego e bile a ka kgopela tshwarelo bakeng sa mantšu a gagwe a sego botho. Na o thatafalelwa ke go ‘diega go galefa’? Gona rapela Modimo gore a go thuše go itshwara. A ka se hlokomologe kgopelo e bjalo e tšwago pelong.—Luka 11:13.

“Leleme le boleta le ka roba lerapo.” (Diema 25:15) Go fapana le seo batho ba bantši ba se naganago, boleta bo na le matla. Ka mohlala, karabo e boleta e ka fenya kganetšo yeo e bonagalago e sa kobakobege bjalo ka lerapo, mohlomongwe ka baka la kgalefo goba kgethollo. Therešo ke gore go bontšha boleta go ka ba thata, kudukudu ge batho ba galefišane. Ka gona nagana ka mehola yeo e tlišwago ke go dira seo Beibele e se bolelago gotee le ditlamorago tša go se dire bjalo.

Melao ya motheo ya Beibele ruri ke “bohlale bjo bo tšwago godimo.” (Jakobo 3:17) Ge re diriša bohlale bjoo lelemeng la rena, mantšu a rena e ba a neago seriti, a rategago le a agago—bjalo ka “diapola tša gauta sebjaneng sa silifera,” a swanetšego boemo.—Diema 25:11.