Bafsa ba a Botšiša

Na ke Swanetše go Tlogela Sekolo?

O nagana gore o swanetše go tlogela sekolo ka mphato ofe?

․․․․․

Batswadi ba gago ba nyaka gore o tlogele sekolo ka mphato ofe?

․․․․․

NA DIKARABO tše pedi tša ka mo godimo di a swana? Gaešita le ge di swana gomme o sa tsena sekolo, go ka ba go ena le matšatši ao o ikwago eka o ka tlogela sekolo. Na o kile wa ikwa go swana le seo se bolelwago ka mo tlase?

● “Ka dinako tše dingwe ke be ke ikwa ke gateletšega kudu moo ke sa nyakego go tsoga. Ke be ke tla nagana ka gore, ‘Ke ka baka la’ng ke swanetše go ya sekolong go yo ithuta dilo tšeo nka se tsogego ke di šomišitše?’”—Rachel.

● “Gantši ke be ke ikwa ke lapišitšwe ke sekolo gomme ke nyaka go fo se tlogela le go hwetša mošomo. Ke be ke bona sekolo se sa nkhole ka selo gomme ke bona go le kaone gore ke lefelelwe nako ya ka.”—John.

● “Ke be ke eba le mešomo ya sekolo ya gae e tšeago diiri tše nne bošego bjo bongwe le bjo bongwe! Ke be ke imelwa ke mešomo ya sekolo, mediro le ditlhahlobo—di latelana—moo ke bego ke bona gore ga ke sa kgona gomme ke nyaka go tlogela.”—Cindy.

● “Re ile ra tšhošetšwa ka pomo, gwa ba le maiteko a mararo a go ipolaya, motho o tee o ile a ipolaya e bile go be go ena le dihlopha tša disenyi tše šoro. Ka dinako tše dingwe go be go bonagala ke se sa kgona gomme ke nyaka go tlogela sekolo!”—Rose.

Na o kile wa lebeletšana le ditlhohlo tše swanago? Ge e ba go le bjalo, ke boemo bofe bjoo bo dirilego gore o nyake go tlogela sekolo?

․․․․․

Mohlomongwe ga bjale o tloga o rulaganya go tlogela sekolo. Lega go le bjalo, o ka tseba bjang gore o nyaka go tlogela sekolo ka gobane e le nako ya gona goba ka gobane o fo ba o lapišitšwe ke sekolo gomme o nyaka go se tlogela? Go araba potšišo yeo, seo se ka thušago ke gore o thome ka go tseba seo se bolelwago ke go tlogela sekolo.

Go Tloga Sekolong Goba go se Tlogela?

O ka hlalosa bjang phapano magareng ga go tloga sekolong le go tlogela sekolo?

․․․․

Na o be o tseba gore dinageng tše dingwe bafsa ba fetša sekolo ka morago ga nywaga ya magareng ga e mehlano le e seswai ya thuto? Dinageng tše dingwe, go lebeletšwe gore barutwana ba tsene sekolo nywaga e 10 go ya go e 12. Ka baka leo, ga go na nywaga goba mephato yeo e beilwego yeo e šomago ka go lekana go yo mongwe le yo mongwe lefaseng ka moka.

Go oketša moo, dinaga tše dingwe di ka  dumelela morutwana gore a ithute dithuto tše itšego goba ka moka tša sekolo a le gae, a sa ye sekolong ka mehla. Barutwana bao ba ithutago ba le gae—ka tumelelo le tirišano ya batswadi ba bona, ge e le gabotse—ga ba tlogele sekolo.

Lega go le bjalo, ge e ba o nagana go tlogela sekolo pele o fetša dithuto tša gago—e ka ba go ithuta sekolong goba gae—o swanetše go ela hloko dipotšišo tše di latelago:

Molao o nyaka’ng? Bjalo ka ge go boletšwe, melao yeo e laolago taba ya gore morutwana o swanetše go tsena sekolo nako e kaaka’ng e fapana go ya ka dinaga. Molao wa lefelong la geno o nyaka gore barutwana ba tsene sekolo go fihla ka mphato ofe? Na o šetše o fihlile mphatong woo? Ge e ba o hlokomologa keletšo ya Beibele ya gore o “ikokobeletše balaodi ba bagolo” gomme o kgaotša go ithuta pele o fihla go mphato woo, gona o tlogela sekolo.—Baroma 13:1.

Na ke fihleletše dipakane tša ka tša thuto? Ke dipakane dife tšeo o nyakago thuto e go thuša go di fihlelela? Na ga o kgonthišege gore ke dife? O swanetše go di tseba! Go sego bjalo, o swana le motho yo a nametšego setimela eupša a sa tsebe moo a yago gona. Ka gona, dula fase le batswadi ba gago gomme o tlatše letlakala le le rego, “Dipakane tša ka tša Thuto” leo le lego go letlakala 21. Go dira bjalo go tla go thuša go dula o tsepamišitše mogopolo go tšona le gona go tla thuša wena le batswadi ba gago go rulaganya nako yeo o swanetšego go e fetša o le sekolong.—Diema 21:5.

Barutiši ba gago le ba bangwe ka ntle le pelaelo ba tla go nea keletšo mabapi le gore o swanetše go ithuta go fihla go mphato ofe. Lega go le bjalo, batswadi ba gago ke bona bao ba nago le tshwanelo ya go dira phetho ya mafelelo. (Diema 1:8; Bakolose 3:20) Ge e ba o tloga sekolong pele o ka fihlelela dipakane tša gago tša thuto tšeo wena le batswadi ba gago le dirilego phetho ya gore o di fihlelele, gona o tlogela sekolo.

Mabaka a ka a go tlogela sekolo ke afe? Hlokomela gore o se ke wa iphora. (Jeremia 17:9) Ke mokgwa wa batho go ipeela sehlašana sa ntšhirela bakeng sa mabaka a boithati.—Jakobo 1:22.

Ngwala mabaka a gago a kwagalago mo a go tlogela sekolo pele o fetša dithuto tša gago.

․․․․․

Mo o ngwale mabaka a boithati a go tlogela sekolo.

․․․․․

Ke mabaka afe a kwagalago ao o a ngwadilego? Go ka direga gore o ngwadile gore o nyaka go thekga ba lapa la geno ka tša ditšhelete goba go tsenela modiro wa boithapi. Mabaka a boithati e ba a go phema ditlhahlobo goba go tšhabela mešomo ya sekolo ya gae. Tlhohlo ke go lemoga gore ke eng seo se go šušumetšago kudu—na ke mabaka a kwagalago goba ke a boithati?

Lebelela gape dintlha tšeo o di ngwadilego, gomme ka potego o ngwale dintlha go mabaka ao a go tlogela sekolo go tloga ka ntlha e tee go ya go tše hlano (ntlha e tee e bontšha go se be bohlokwa kudu, mola dintlha tše hlano di bontšha go ba bohlokwa kudu). Ge e ba o tlogela sekolo e le feela go tšhabela mathata, o tla lebeletšana le a magolo le go feta.

 Molato Ke’ng ka go Tlogela Sekolo?

Go tlogela sekolo go swana le go fologa setimela pele o fihla mo o yago. Setimela seo se ka ba se sa dire gore o kgosele e bile banamedi ba se na bogwera. Ge o ka fologa setimela seo se sepela, o ka se fihle moo o yago e bile o ka gobala wa go šiiša. Ka mo go swanago, ge e ba o tlogela sekolo, o ka no se fihlelele dipakane tša gago tša thuto e bile o tla ipakela mathata a nakwana le a bophelo ka moka, a bjalo ka a latelago:

Mathata a nakwana O ka thatafalelwa kudu ke go hwetša mošomo, gomme ge e ba o o hwetša, o ka go lefa ganyenyane go fetwa ke woo o bego o ka o hwetša ge nkabe o feditše sekolo. Gore o hlokomele dinyakwa tša motheo tša bophelo, o ka swanelwa ke go šoma diiri tše dintši maemong ao a sa kgahlišego kudu go feta ao o lego go ona sekolong ga bjale.

Mathata a bophelo ka moka Dinyakišišo di bontšha gore bao ba tlogetšego sekolo gantši ba ba le boemo bjo bo fokolago bja tša maphelo, ba ba le bana e sa le ba banyenyane, ba feleletša ba le kgolegong gomme ba swanelwa ke go ithekga ka mananeo a go thekga setšhaba.

Ke therešo gore go fetša sekolo ga se kgonthišetšo ya gore o tla phema mathata ao. Eupša ke ka baka la’ng o itsenya mathateng go sa nyakege ka go tlogela sekolo?

Mehola ya go se Tlogele Sekolo

Ke therešo gore ge e ba o sa tšwa go palelwa tlhahlobong goba o bile le letšatši le sa kgahlišego sekolong, o ka ikwa o nyaka go tlogela sekolo—mathata le ge e le afe a nakong e tlago a ka bonagala e se a magolo gakaalo go swana le ao o lebeletšanego le ona gona bjale. Eupša pele o gata mogato woo o bonago o le bonolo, ela hloko seo barutwana bao ba tsopotšwego pejana ba se boletšego mabapi le kamoo ba holegilego ka gona ka baka la go se tlogele sekolo.

● “Ke ithutile go kgotlelela, le go ba matla monaganong. Ke ithutile le gore ge e ba o nyaka go thabela go dira selo se itšego, o swanetše go katanela go se dira. Ka go tšwela pele, ke ile ka kaonefatša bokgoni bja ka bja tša bokgabo, bjoo ke tlago go bo diriša ge ke fetša sekolo.”—Rachel.

 ● “Ga bjale ke a tseba gore ge e ba ke šoma ka thata, ke tla fihlelela dipakane tša ka. Ke ithuta go lokiša metšhene sekolong se se phagamego e lego thuto yeo e tlago go nthuša go swanelegela mošomo woo ke o nyakago wa go lokiša metšhene ya go gatiša.”—John.

● “Sekolo se nthušitše go kaonefatša bokgoni bja ka bja go rarolla mathata, e ka ba ka klaseng goba lefelong le lengwe. Go hwetša ditsela tša go swaragana le mathata a tša thuto, a setšhaba le a tša maphelo ruri go nthušitše go gola.”—Cindy.

● “Sekolo se nthušitše ka go ntokišeletša go lebeletšana le mathata a lefelong la mošomo. Le gona, ke lebeletšane le maemo ao a bego a nkgapeletša go lekola mabaka a tumelo ya ka, ka gona go ba sekolong go nthušitše go matlafatša ditumelo tša ka tša bodumedi.”—Rose.

Kgoši e bohlale Solomone e ngwadile gore: “Pheletšo ya taba e phala mathomo a yona. Motho wa go se fele pelo o phala wa go ikgogomoša.” (Mmoledi 7:8) Ka gona go e na le go tlogela sekolo, ka go se fele pelo katana le mathata ao o lebeletšanago le ona sekolong. Ge e ba o dira bjalo, o tla lemoga gore pheletšo ya taba ke yeo e go kgahlago le go feta.

Dihlogo tše di oketšegilego go tšwa lelokelelong la dihlogo tša “Bafsa ba a Botšiša” di ka hwetšwa Wepesaeteng ya www.watchtower.org/ype

SEO GO KA NAGANWAGO KA SONA

● Go ba le dipakane tša nakwana tša thuto go tla go thuša bjang gore o thabele go tsena sekolo?

● Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore o be le tsebo e itšego mabapi le mohuta wa mošomo woo o ka thabelago go o šoma ge o fetša sekolo?

[[Box/​Pictures on page 20]

SEO DITHAKA TŠA GAGO DI SE BOLELAGO

“Sekolong ke moo ke ithutilego go rata go bala. Ke mo go kgahlišago go kgona go kwešiša dikgopolo le maikwelo a motho yo mongwe ka go bala.”

“Ke fela ke thatafalelwa ke go rulaganya nako ya ka. Eupša ka ntle le sekolo, nkabe ke palelwa le go feta! Sekolo se nthuša go ba le mokgwa wa go dira dilo, go kgomarela lenaneo la ka le go phetha dilo tše bohlokwa.”

[Diswantšho]

Esme

Christopher

[Lepokisi go letlakala 21]

DIPAKANE TŠA KA TŠA THUTO

Morero o mogolo wa thuto ke go go lokišeletša go hwetša mošomo woo o tlago go thuša go itlhokomela le go hlokomela lapa le ge e le lefe leo o ka feleletšago o ena le lona. (2 Bathesalonika 3:10, 12) Na o šetše o dirile phetho ya mabapi le mohuta wa mošomo woo o o nyakago le ya kamoo nako yeo o tlago go e fetša sekolong e ka go lokišeletšago wona? Go go thuša go bona ge e ba thuto ya gago e go lebiša moo go swanetšego, araba dipotšišo tše di latelago:

Ke na le bokgoni bofe? (Ka mohlala, na o dirišana le batho gabotse? Na o thabela go šoma ka diatla tša gago, go hlameng goba go lokišeng dilo? Na o na le bokgoni bja go hlahloba le go rarolla mathata?)

․․․․․

Nka šoma mešomo efe yeo e ka ntumelelago go diriša bokgoni bja ka?

․․․․․

Go na le dibaka dife tša mošomo lefelong la gešo?

․․․․․

Ke dithuto dife tšeo ke ithutago tšona ga bjale tšeo di tla ntokišeletšago go hwetša mošomo?

․․․․․

Ke na le dikgetho dife tša thuto ga bjale tšeo di ka nthušago go fihlelela dipakane tša ka kutšwanyana?

․․․․․

Gopola gore pakane ya gago ke go fetša sekolo o ena le thuto yeo o ka e dirišago. Ka gona o se ke wa ya bokgoleng bja go ba morutwana yo a sa yego pele—yoo a dulago a le “ka setimeleng” go ya go ile e le feela gore o tšhabele boikarabelo bjoo bo tlago le bogolo.

[Lepokisi go letlakala 22]

TEMOŠO GO BATSWADI

“Barutiši ba ka ba leša bodutu!” “Ke fiwa mošomo o montši wa sekolo wa gae!” “Ke thatafalelwa ke go atlega dithutong—ke ka baka la’ng ke swanetše go leka?” Ka baka la kgakanego e bjalo, bafsa ba bangwe ba lekega go tlogela sekolo pele ba hwetša bokgoni bja mošomo bjoo ba tlago go bo diriša bakeng sa go iphediša. Ge e ba morwa goba morwedi wa gago a nyaka go tlogela sekolo, o ka dira’ng?

Hlahloba boemo bja gago bja kgopolo ka thuto. Na o be o lebelela sekolo e le tshenyo ya nako—bjalo ka ge eka o ka kgolegong yeo o swanetšego go e kgotlelela go ba go fihlela letšatšing leo o ka kgonago go phegelela dipakane tše dingwe tšeo di kgahlišago? Ge e ba go le bjalo, bana ba gago ba ka bonagatša boemo bjo bo swanago bja kgopolo. Taba ke gore, thuto e feletšego ya sekolo e tla ba thuša go hwetša “bohlale le tlhaologanyo”—dika tšeo ba tlago go di nyaka e le gore e be batho ba bagolo ba atlegilego.—Diema 3:21.

Ba nee ditlabakelo. Ba bangwe bao ba ka bago ba atlega dithutong tša bona ba ka fo ba ba sa tsebe tsela ya go ithuta—goba ba ka ba ba sa hwetše boemo bjo kaone bja go dira bjalo. Lefelo le lebotse la go ithuta le ka akaretša teseke yeo e sego ya tlala dilo le e nago le seetša se se lekanego le ditlabakelo tša go dira nyakišišo. O ka thuša ngwana wa gago go dira tšwelopele—e ka ba ka thuto ya sekolo goba ya moya—ka go nea tlwaetšo gotee le boemo bjo bo swanetšego bakeng sa go naganišiša ka dikgopolo tše mpsha.—1 Timotheo 4:15.

Dira maiteko. Lebelela barutiši le baeletši e le bathuši ba gago, e sego manaba. Ikgokaganye le bona. Tseba maina a bona. Boledišana le bona ka dipakane le ditlhohlo tša ngwana wa gago. Ge e ba ngwana wa gago a sa atlege dithutong, leka go lemoga sebaki. Ka mohlala, na ngwana wa gago o bona eka go atlega sekolong go tla dira gore a tshwenywe ke bomphenyašilo? Na bothata bo na le morutiši? Go thwe’ng ka dithuto tšeo a di dirago? Ngwana wa gago o swanetše go hlohlwa ke dithuto, e sego go imelwa ke tšona. Kgonagalo e nngwe e ka ba gore: Na go ka ba go ena le bothata bja tša maphelo, bjo bjalo ka go se bone gabotse goba bothata bja go ithuta?

Ge o dira maiteko a itšego tlwaetšong ya ngwana wa gago, ya sekolong le ya moya, ngwana wa gago o ba le sebaka se sebotse sa go atlega.—Diema 22:6.

[Seswantšho go letlakala 22]

Go tlogela sekolo go swana le go fologa setimela se sepela pele o fihla moo o yago