Madireng a Lefase
Kgogometšane ya Mexico
Ka morago ga kotsi yeo e diregilego ka April 2010 lefelong leo go epšago oli go lona, oli e ntši kudu le kgase di ile tša tšhologela ka lewatleng lebaka le e nyakilego go ba dikgwedi tše tharo. Nyakišišo ya sehlopha se sengwe sa banyakišiši e hweditše gore dikgwedi tše pedi le seripa ka morago ga moo, dikhemikhale tše dingwe tšeo di šilafatšago di be di nyameletše—banyakišiši bao ba phethile ka gore di be di jelwe ke dipaketheria tšeo di ratago methane. Lega go le bjalo, ditsebi tše dingwe ga di dumele taba yeo. Di dumela gore bontši bja oli yeo bo nweleletše botlaseng bja lewatle.
Russia
Kuranta ya Rossiiskaya Gazeta e bega gore, go ya ka nyakišišo e nngwe, 59 lekgolong ya Marussia a nywaga e 18 go ya go e 35 e dumela gore “gore o atlege bophelong, ka dinako tše dingwe o swanetše go dira dilo ka go thulana le melao ya gago ya motheo ya boitshwaro gotee le ditekanyetšo.”
Peru
A mangwe a mafela a kgale kudu ao a ilego a hwetšwa (a bjalo ka leo le bontšhitšwego ka mo godimo) a šišinya gore badudi ba ka leboa la Peru ba be ba dira di-popcorn (dithuthupe) le bupi bonyenyane nywageng e 3 000 e fetilego.
Italy
Lucio Soravito De Franceschi, mopišopo wa Katholika wa Adria-Rovigo, o dumela gore molaetša wa bodumedi o swanetše go fetišwa “ka gore go boledišanwe le batho” moo ba dulago gona. O re: “Ge re dira modiro wa rena wa boruti re swanetše go tlogela go letša ditšhipi tša kereke gomme re kokote mejakong.”
Afrika Borwa
Theko ya seterateng ya manaka a ditšhukudu ao a dirišwago go tša kalafo e hlatlogetše go R540 000 bakeng sa khilograma e tee. Ka 2011, Afrika Borwa feela, palo e begilwego ya ditšhukudu tše bolailwego ke mahodu a diphoofolo ke 448. Dihlopha tša disenyi di šwahletše mebusiamo le difantisi kua Yuropa di nyaka manaka ao. Go naganwa gore gaešita le ditšhukudu tše di lego dirapeng tša diphoofolo tša Yuropa le tšona di kotsing.