NA O kile wa ikwa ka tsela yeo? Na o ile wa tšwela pele o thabile ka morago ga go fihlelela pakane ya gago goba selo seo o bego o se kganyoga? Goba na lethabo la gago le ile la fela? Ke therešo gore go fihlelela pakane e itšego goba go hwetša selo seo re bego re se kganyoga go ka re thabiša, eupša lethabo leo e ka ba la nakwana. Lethabo leo le swarelelago ga se la ithekga feela ka dilo tšeo di fihlelelwago. Go e na le moo, go swana le go phela gabotse mmeleng, lethabo la kgonthe le tlišwa ke dilo tše di fapafapanego.

Batho ga ba swane. Seo se go thabišago se ka no se thabiše motho yo mongwe. Go oketša moo, ge re dutše re gola re a fetoga. Eupša go hweditšwe gore go na le dilo tše dingwe tšeo gantši di sepedišanago le lethabo. Ka mohlala, lethabo la kgonthe le tlišwa ke go kgotsofala, go se be le mona, go rata ba bangwe le go ba le kgotlelelo. Anke re bone mabaka.

Morutwana yo bohlale yo a ithutilego ka bophelo bja motho o itše: ‘Tšhelete e a šireletša.’ Eupša o ngwadile le gore: “Morati wa silifera a ka se kgotsofatšwe ke silifera, le yo mongwe le yo mongwe yo a ratago lehumo a ka se kgotsofatšwe ke tšeo di mmoelago. Tše le tšona ke lefeela.” (Mmoledi 5:10; 7:12) Ntlha ya gagwe ke efe? Le ge go nyakega tšhelete gore re phele, re swanetše go phema go ba le megabaru, ka ge re ka se kgotsofale! Mongwadi, e lego Kgoši Solomone wa Isiraele ya bogologolo o bone ka bophelo bja gagwe ge e ba mahumo le bophelo bja manobonobo di kgona go tlišetša motho lethabo la kgonthe. O ngwadile gore: “Tšohle tšeo mahlo a ka a bego a di duma, ga se ka a tima tšona. Ga se ka tima pelo ya ka lethabo la mohuta le ge e le ofe.”—Mmoledi 1:13; 2:10.

Ka morago ga gore a kgoboketše mahumo a mantši, Solomone o ile a aga dintlo tše dikgolo, dirapa tše dibotse le matamo a ba a ikhweletša bahlanka ba bantši. O be a hwetša selo le ge e le sefe seo a se nyakago. Solomone o ithutile’ng? Dilo tšeo a bego a na le tšona di ile tša mo thabiša, eupša ka nakwana. O re: “Ka hwetša tšohle e le lefeela . . . gomme go be go se seo se holago.” O ile a ba a hloya bophelo! (Mmoledi 2:11, 17, 18) Ee, Solomone o ithutile gore bophelo bja boithati bo feleletša ka maikwelo a go hloka mohola le go se kgotsofale. *

Na dithuto tša mehleng yeno di dumelelana le bohlale bjoo bja bogologolo? Sehlogo seo se gatišitšwego ka pukung ya Journal of Happiness Studies se boletše gore, “ka morago ga gore o hwetše dinyakwa tša motheo, go ba le tšhelete e oketšegilego ga go go tlišetše lethabo.” Ge e le gabotse, dinyakišišo di hweditše gore go kgoboketša dilo tše di bonagalago, mola o lahlegelwa ke ditekanyetšo tša boitshwaro le tša moya, go ka dira gore o se ke wa thaba.

MOLAO WA MOTHEO WA BEIBELE: “Tsela ya lena ya bophelo a e se be ya go rata tšhelete, ge le dutše le kgotsofetše ka dilo tše di lego gona.”—Baheberu 13:5.

Mona o hlaloswa e le “go kwa bohloko goba go galefela motho yo mongwe ka baka la katlego ya gagwe, go akaretša le kganyogo ya go hwetša katlego e swanago.” Go etša bolwetši bjo kotsi, mona o ka senyetša motho bophelo le go mo amoga lethabo. Mona o ka bakwa ke’ng? Re ka lemoga bjang seka se? Le gona re ka se lwantšha bjang?

Encyclopedia of Social Psychology e bontšha gore gantši batho ba hufegela bao ba lekanago le bona, mohlomongwe dithaka tša bona, bao ba nago le bokgoni goba setlogo se se swanago. Ka mohlala, morekiši a ka no se hufegele sebapadi se se tumilego sa difilimi. Eupša a ka hufegela morekišigotee le yena yo a atlegilego kutšwanyana.

Ka mohlala: Matona a mangwe a Peresia ya bogologolo a ile a se hufegele kgoši eupša a hufegela letona leo a bego a šoma le lona leo le hlalefilego e lego Daniele. E le ge a bontšha kamoo a bego a sa thaba ka gona, a ile a lakana go bolaya Daniele! Eupša leano leo le ile la folotša. (Daniele 6:1-24) Saeklopedia yeo go boletšwego ka yona ka mo godimo e bontšhitše gore: “Go bohlokwa go lemoga gore mona  o dira gore o nyake go gobatša ba bangwe. Bonaba bjo bo hlalosa lebaka leo mona o tswalanago le dipego tše dintši tša histori tša bogale.” *

O ka lemoga bjang gore o na le mona? Ipotšiše: ‘Na ke a thaba ge thaka ya ka e atlega goba ke a nyama? Na ke a nyama goba ke a thaba ge moratho wa ka, morutwanagotee yo a nago le bokgoni goba mošomigotee a palelwa ka tsela e itšego?’ Ge e ba dikarabo tša gago e le “ke a nyama” le “ke a thaba,” gona o ka ba o hlagolela go ba le mona. (Genesi 26:12-14) Encyclopedia of Social Psychology e re, “Mona o ka dira gore motho a se sa thabela dilo tše dibotse bophelong gomme a se sa hlwa a leboga dimpho tše dintši tša bophelo. . . . Mekgwa e bjalo ga e dire gore motho a thabe.”

Re lwantšha mona ka go hlagolela boikokobetšo bja kgonthe le boipoetšo, e lego dilo tšeo di dirago gore re amogele le go tšeela godimo bokgoni le dika tše dibotse tša ba bangwe. Beibele e re: “Le se dire selo ka tshele goba ka go ikgopola, eupša ka boikokobetšo le tšee gore ba bangwe ba le feta ka bogolo.”—Bafilipi 2:3.

MOLAO WA MOTHEO WA BEIBELE: “Anke re se beng ba ikgopolago, re tsošetšana phenkgišano e bile re jelana mona.”—Bagalatia 5:26.

Puku ya Social Psychology e re: “Tsela yeo batho ba ikwago ka yona ka ditswalano tša bona ke selo se segolo seo se dirago gore ba kgotsofalele bophelo go feta mošomo wa bona, mogolo, baagišani goba gaešita le go phela ga bona gabotse mmeleng.” Ka mantšu a bonolo, e le gore batho ba thabe e le ka kgonthe, ba swanetše go bontšha le go bontšhwa lerato. Mongwadi yo mongwe wa Beibele o itše: “Ge e ba . . . ke se na lerato, gona ga ke selo.”—1 Bakorinthe 13:2.

O sa na le nako ya go hlagolela lerato. Ka mohlala, Vanessa o be a na le tate yo a bego a mo goboša le yo a bego a lemaletše bjala. Ge a be a na le nywaga e 14, o ile a tšhaba ka gae gomme a yo dula mafelong a tlhokomelo ya kgodišo ya bana, gaešita le go dula lefelong le lebe moo a gopolago gore o ile a lopa Modimo gore a mo thuše. Ke moka, mohlomongwe e le ge go arabja dithapelo tša gagwe, o ile a yo dula le lapa leo le bego le phela ka molao wa motheo wa Beibele o rego “lerato ga le fele pelo e bile le botho.” (1 Bakorinthe 13:4) Tikologo yeo a bego a phela go yona gotee le seo a bego a ithuta sona ka Beibeleng, di thušitše Vanessa gore a fole maikwelong le go hlaphogelwa monaganong. O re: “Sekolong, dimaraka tša ka di ile tša tloga go di D le di F ke moka tša hlatlogela go di A le di B.”

Vanessa o sa na le mabadi a maikwelo. Lega go le bjalo, ga bjale o lenyalong le le thabilego e bile ke mma wa barwedi ba babedi.

MOLAO WA MOTHEO WA BEIBELE: “Aparang lerato gobane ke setlemo se se phethagetšego sa botee.”—Bakolose 3:14.

Ke mang yo a se nago mathata bophelong? Go etša ge Beibele e bolela, go na le “nako ya go lla” le “nako ya go golola.” (Mmoledi 3:4) Kgotlelelo e re thuša go ba le pono e botse go sa šetšwe mathata. Ela hloko Carol le Mildred.

Carol o na le bolwetši bjo bo golofatšago lerapo la mokokotlo, bolwetši bja swikiri, bolwetši bja go thibana ge o robetše le bolwetši bja go senyega ga karolo ye e dikologilego thaka ya leihlo bjoo bo foufaditšego leihlo la gagwe la ka go le letshadi. Lega go le bjalo, o re: “Ke leka gore ke se ke ka nyama ka nako e telele. Ke ipha nako ya go ‘ikwela bohloko.’ Eupša ka morago ke kgaotša go nagana ka nna gomme ka leboga Modimo ka seo ke kgonago go itirela sona le go se direla batho ba bangwe.”

Mildred le yena o na le malwetši a mmalwa, go akaretša bolwetši bja marapo, kankere ya matswele le bolwetši bja swikiri. Eupša go swana le Carol, o leka gore a se šetše kudu mathata a gagwe. O ngwadile gore: “Ke ithutile go rata batho ba bangwe le go homotša ba bangwe malwetšing a bona, e lego seo le nna se nthušago. Ge e le gabotse, ke lemogile gore ge ke homotša ba bangwe, ga ke tshwenyege ka nna.”

Le ge basadi ba ba babedi ba kganyoga go hwetša tlhokomelo e botse ya tša kalafo, ba šetša kudu tsela yeo ba dirišago nako ya bona go e na le go šetša malwetši a bona. Ka baka la seo, ba hwetša lethabo leo go sego yo a ka ba amogago lona. Go oketša moo, ba ratwa kudu ke ba bangwe e bile ba na le tutuetšo e botse go bao ba lebeletšanego le diteko tše di fapafapanego.

MOLAO WA MOTHEO WA BEIBELE: “Go thaba motho yo a tšwelago pele go kgotlelela moleko, gobane ge a amogelwa o tla hwetša mphapahlogo wa bophelo.”—Jakobo 1:12.

Ge bo dirišwa, bohlale bja Beibele ke “sehlare sa bophelo go bao ba bo swerego gomme bao ba bo kgomarelago ba tla tšewa e le bao ba thabilego.” (Diema 3:13-18) Ke ka baka la’ng o sa ikhweletše therešo ya seo ka go diriša bohlale bjo bo ngwadilwego ka Beibeleng? Go ba gona, Mongwadi wa puku ye e kgethwa, yoo gape a bitšwago “Modimo yo a thabilego,” o nyaka gore le wena o thabe.—1 Timotheo 1:11.