Ge Motho yo o mo Ratago a Babja
“Ge Tate a be a le kgaufsi le go lokollwa sepetlele, re ile ra kgopela ngaka gore e hlahlobe gape dipoelo tša diteko tša madi a Tate re le gona. Ngaka e ile ya re kgonthišetša gore dipoelo tšeo di be di sa bontšhe gore go na le bothata, eupša ka botho e ile ya di lekola. E ile ya makala ge e hwetša gore tše pedi tša dipoelo tšeo di be di bontšha gore go na le bothata! E ile ya kgopela tshwarelo gomme ya bitša setsebi sa bolwetši. Ga bjale tate o phetše gabotse. Eupša re thabišwa ke gore re ile ra botšiša dipotšišo.”—Maribel.
Go ya ngakeng le go robala sepetlele go ka baka kgateletšego. Go ya le ka seo se boletšwego ke Maribel, thušo yeo o e newago ke mogwera goba wa leloko e bohlokwa kudu, mohlomongwe e ka phološa le bophelo. O ka thuša bjang motho yo o mo ratago?
Pele le eya ngakeng. Thuša molwetši go ngwala maswao a bolwetši bja gagwe go akaretša le dihlare tšeo a di nwago. Ngwala gape le dipotšišo le ge e le dife tšeo le swanetšego go di botšiša ngaka. Thuša mogwera wa gago go gopola selo le ge e le sefe ka bolwetši bja gagwe goba histori le ge e le efe ya lapa ka bolwetši bjoo. O se ke wa ipotša gore ngaka e šetše e tseba boitsebišo bjoo goba gore e tla botšiša ka bjona.
Ge le le ngakeng. Kgonthišetša gore wena le molwetši le kwešiša seo ngaka e se bolelago. Botšiša dipotšišo eupša o se ke wa gapeletša dikgopolo tša gago. Dumelela molwetši gore a botšiše dipotšišo le go ipolelela. Theetša ka kelohloko gomme o ngwale dintlha tše bohlokwa. Botšiša ka mehuta e mengwe ya tša kalafo. Maemong a mangwe, e ka ba gabohlale go šišinya gore molwetši a nyake pono ya ngaka e nngwe ka bolwetši bja gagwe.
Ge le šetše le boile ngakeng. Boeletšang seo le se ahlaahlilego le ngaka. Kgonthišetša gore molwetši o hwetša dihlare tša maleba. Mo kgothaletše go nwa dihlare go ya le kamoo ngaka e laetšego ka gona le gore a botše ngaka gateetee ge di sa mo sware gabotse. Kgothaletša molwetši go dula a na le pono e nepagetšego le go mo kgothaletša go latela ditaelo le ge e le dife tše oketšegilego tše bjalo ka gore o swanetše go boela neng ngakeng. Mo thuše go hwetša boitsebišo bjo bo oketšegilego ka bolwetši bja gagwe.
Ka Sepetlele
Theoša maswafo gomme o be šedi. Molwetši yo a yago sepetlele a ka ikwa a tšhogile e bile a se na matla. Ge o theošitše maswafo le go theetša ka kelohloko, seo se tla dira gore yo mongwe le yo mongwe a iketle le go phema go dira diphošo. Kgonthišetša gore difomo tša go amogela molwetši ka sepetlele di tladitšwe gabotse. Hlompha diphetho tšeo molwetši a di dirago ka morago ga ge a filwe boitsebišo bja tša kalafo. Ge e ba a babja kudu, hlompha diphetho tšeo a di ngwadilego e sa le pele le matla a taolo a wa leloko la kgaufsi goba motho yo a mo kgethilego gore a mmolelele go tša kalafo. *
Gata mogato wa pele. O se ke wa tšhaba go bolela. Ponagalo ya gago e hlomphegago le mekgwa e mebotse di ka tutueletša bašomi ba sepetlele gore ba kgahlegele molwetši e bile e ka ba ya ba tutueletša go nea molwetši tlhokomelo e kaone. Dipetleleng tše dintši balwetši ba hlahlobja ke dingaka tša go fapafapana. O ka di thuša ka go di botša seo dingaka tše dingwe di se boletšego. Ka ge o tseba molwetši, botša ngaka ka diphetogo le ge e le dife tšeo o di lemogago mmeleng goba monaganong wa gagwe.
Bontšha tlhompho le tebogo. Gantši bašomi ba sepetlele ba šoma ka tlase ga maemo a gateletšago. Ba sware ka tsela yeo o nyakago ba go swara ka yona. (Mateo 7:12) Hlompha tsela yeo ba tlwaeditšwego ka yona le maitemogelo a bona, o bote bokgoni bja bona le go bontšha tebogo maitekong a bona. Tebogo e bjalo e ka ba dira gore ba ntšhe ka ga tšhwene mošomong wa bona.
Ga go na motho yo a ka phemago go babja. Eupša ka go itokišeletša e sa le pele bakeng sa go nea thekgo, o ka thuša mogwera goba wa leloko go lebeletšana le boemo bjo thata ka katlego.—Diema 17:17.
^ par. 8 Melao le mekgwa ya tša kalafo ya mabapi le ditshwanelo tša molwetši le maikarabelo a gagwe di fapana go ya ka mafelo. Kgonthišetša gore mangwalo a diphetho tša molwetši a feletše e bile a nakong.