1, 2. (a) ‘Mpho ya Modimo e sa lefelelwego le e sa hlalosegego’ e akaretša’ng? (b) Re tlo ahlaahla dipotšišo dife sehlogong se?

JEHOFA o re neile mpho e di phalago ka moka le e lerato ge a be a romela Morwa wa gagwe yo a rategago e lego Jesu mo lefaseng! (Johane 3:16; 1 Johane 4:9, 10) Moapostola Paulo o biditše mpho yeo gore ke “mpho . . . e sa lefelelwego le e sa hlalosegego.” (2 Bakorinthe 9:15) Ke ka baka la’ng Paulo a dirišitše mantšu ao?

² Paulo o be a tseba gore sehlabelo sa Jesu ke kgonthišetšo ya gore dikholofetšo ka moka tše di kgahlišago tša Modimo di tlo phethagala. (Bala 2 Bakorinthe 1:20.) Se se bolela gore ‘mpho ya Modimo e sa lefelelwego le e sa hlalosegego’ e akaretša sehlabelo sa Jesu le dilo ka moka tše dibotse le tše lerato tšeo Jehofa a re direlago tšona. Ga go na motho yo a ka hlalosago mpho yeo e bohlokwa ka tsela yeo re ka e kwešišago. Mpho ye e kgethegilego e swanetše go re dira gore re ikwe bjang? Gona e swanetše go re tutueletša go dira’ng ge re dutše re itokišeletša  Segopotšo sa lehu la Kriste ka Laboraro, March 23, 2016?

3, 4. (a) O ikwa bjang ge motho yo a itšego a go nea mpho? (b) Mpho e itšego e kgethegilego e ka fetoša bophelo bja gago bjang?

³ Re thaba kudu ge motho yo a itšego a re nea mpho. Eupša dimpho tše dingwe di bohlokwa kudu moo di ka fetošago maphelo a rena. Ka mohlala, a re re o hweditšwe o na le molato wa bosenyi gomme wa ahlolelwa lehu. Eupša gateetee gwa tšwelela motho yo a itšego yo o sa mo tsebego gomme a kgopela gore go bolawe yena legatong la gago. O nyaka go go hwela! O be o tla ikwa bjang ka seo?

⁴ Tiro e bjalo e lerato le e kgethegilego e be e tla dira gore o dire diphetogo bophelong bja gago. Le gona ga go pelaelo gore o be o tla ikwa o tutueletšega go ba le boikgafo kutšwanyana, go rata batho ba bangwe le go lebalela motho le ge e le ofe yo a kilego a go swara gampe. Bophelong bja gago ka moka, o be o tla katanela go bontšha gore o leboga motho yoo yo a go hwetšego.

5. Mpho ya Modimo ya topollo e phala dimpho tše dingwe ka tsela efe?

⁵ Mpho yeo Modimo a re neilego yona ya topollo e phala kgole mpho yeo re boletšego ka yona mohlaleng wo o lego ka mo godimo. (1 Petro 3:18) Nagana ka taba še: Ka moka ga rena re na le sebe sa Adama, gomme kotlo ya sebe ke lehu. (Baroma 5:12) Lerato le ile la tutueletša Jehofa gore a romele Jesu lefaseng gore a tlo hwela batho ka moka, gore a tlo “[hwela] motho yo mongwe le yo mongwe.” (Baheberu 2:9) Eupša sehlabelo sa Jesu se tlo dira se se fetago seo! Se tlo fediša lehu sa ruri. (Jesaya 25:7, 8; 1 Bakorinthe 15:22, 26) Bohle bao ba bontšhago tumelo go Jesu ba tlo phela ka khutšo le ka lethabo ka mo go sa felego, e ka ba e le dikgoši le Kriste legodimong goba e le balata ba Mmušo wa Modimo mo lefaseng. (Baroma 6:23; Kutollo 5:9, 10) Mpho ye ya Jehofa e na le ditšhegofatšo dife tše dingwe?

6. (a) Ke ditšhegofatšo dife tša mpho ya Jehofa tšeo o lebeletšego pele go tlo di thabela? (b) Ke dilo dife tše tharo tšeo mpho ya Modimo e tlago go re tutueletša go di dira?

⁶ Ditšhegofatšo tše dingwe tša mpho ya Modimo ke gore lefase e tlo ba paradeise, balwetši ba fodišwa gomme bahu ba tsošwa. (Jesaya 33:24; 35:5, 6; Johane 5:28, 29) Re rata Jehofa le Morwa wa gagwe ka ge ba re neile ‘mpho ye e sa lefelelwego le e sa hlalosegego.’ Mpho ye e tlo re tutueletša go dira’ng? E tlo re tutueletša go (1) ekiša Kriste Jesu kudu, (2) go rata bana babo rena le (3) go lebalela ba bangwe go tšwa pelong.

7, 8. Re swanetše go ikwa bjang ka lerato leo Kriste a nago le lona, gona le swanetše go re tutueletša go dira’ng?

⁷ Sa pele, re swanetše go tutueletšega go diriša maphelo a rena go leboga Jesu. Moapostola Paulo o itše: “Lerato leo Kriste a nago le lona le a re tutuetša.” (Bala 2 Bakorinthe 5:14, 15.) Paulo o be a tseba gore ge re ka amogela lerato le legolo la Jesu, le tla re tutuetša, goba la re šušumeletša go rata Jesu le go mo leboga. Ee, ge re kwešiša ka botlalo seo Jehofa a re diretšego sona, lerato leo a re ratago ka lona le tla re tutueletša go phela ka tsela yeo e bontšhago gore re hlompha Jesu. Re dira seo bjang?

⁸ Go rata Jehofa go tla re tutueletša go ekiša mohlala wa Jesu, ra latela dikgato tša gagwe kgauswi. (1 Petro 2:21; 1 Johane 2:6) Ge re ekwa Modimo le Kriste, re ba bontšha gore re a ba rata. Jesu o itše: “Yo a nago le ditaelo  tša ka gomme a di boloka, yena yoo ke yo a nthatago. Le gona yo a nthatago o tla ratwa ke Tate gomme ke tla mo rata e bile ke tla iponagatša gabotse go yena.”—Johane 14:21; 1 Johane 5:3.

9. Ke’ng seo re ka lekegago go se dira?

⁹ Sehleng se sa Segopotšo, re swanetše go naganišiša kamoo re dirišago maphelo a rena ka gona. Ka gona ipotšiše gore: ‘Ke dikarolong dife moo ke šetšego ke ekiša Jesu? Ke dikarolong dife moo nka kaonefatšago?’ Go bohlokwa gore re ipotšiše dipotšišo tše ka gobane batho ba lefase ba nyaka re phela go swana le bona. (Baroma 12:2) Ge e ba re sa itlhokomele, re ka ikhwetša re nyaka go ekiša barutiši ba lefase le, batho ba go tuma le boradipapadi. (Bakolose 2:8; 1 Johane 2:15-17) Re ka phema seo bjang?

10. Ke dipotšišo dife tšeo re ka ipotšišago tšona sehleng se sa Segopotšo, gona dikarabo tša tšona di swanetše go re tutueletša go dira’ng? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)

¹⁰ Ke gabohlokwa gore re iphe nako sehleng sa Segopotšo go hlahloba diaparo tša rena, dimobi tša rena, mmino wa rena le dilo tšeo di lego dikhomphutheng tša rena, diselefounong goba dithaboleteng. Ipotšiše gore: ‘Ge nkabe Jesu a le mo gomme a bona diaparo tšeo ke di aperego, na ke be ke tla lewa ke dihlong?’ (Bala 1 Timotheo 2:9, 10.) ‘Na diaparo tša ka di bontšha gore ke molatedi wa Kriste? Na Jesu a ka thabela go bogela dimobi tša ka? Na a ka thabela go theetša mmino wa ka? Ge Jesu a be a ka kgopela go bona founo ya ka goba thabolete, na ke be ke tla lewa ke dihlong ka seo a tlago go se bona moo? Na nka kgona go hlalosetša Jesu lebaka leo ke thabelago go raloka papadi e itšego ya bidio?’ Go rata Jehofa go swanetše go re tutueletša go lahla selo le ge e le sefe seo se sa swanelago Mokriste, le ge selo seo se re turetše. (Ditiro 19:19, 20) Ge re be re ineela go Jehofa, re ile ra holofetša gore re tla diriša maphelo a rena go leboga Kriste. Ka gona re swanetše go lahla selo le ge e le sefe seo se tla re thatafaletšago go ekiša Jesu.—Mateo 5:29, 30; Bafilipi 4:8.

11. (a) Go rata Jehofa le Jesu go re tutueletša go dira’ng bodireding? (b) Lerato le ka re tutueletša bjang go thuša ba bangwe ka phuthegong?

¹¹ Go rata Jesu go re tutueletša go bolela ditaba tše dibotse ka mafolofolo le go dira barutiwa. (Mateo 28:19, 20; Luka 4:43) Sehleng se sa Segopotšo, na o ka rulaganya dilo tša gago e le gore o tšee bobulamadibogo bja go thuša gomme o fetše diiri tše 30 goba tše 50 bodireding? Ngwanabo rena yo mongwe wa nywaga e 84 yo a hwetšwego ke mosadi o be a nagana gore a ka se kgone go bula madibogo ka baka la botšofadi le go fokola mmeleng. Eupša babulamadibogo ba tikologong ya gabo ba be ba ikemišeditše go mo thuša. Ba ile ba sepela le yena ka dikoloi tša bona gomme ba kgetha tšhemo yeo e mo swanetšego. Ka baka leo, ngwanabo rena yoo o ile a kgona go fihlelela diiri tše 30 tša bobulamadibogo. Na o ka thuša yo mongwe ka phuthegong ya geno gore a tšee bobulamadibogo ka March goba April? Ke therešo gore ga se ka moka re ka bago babulamadibogo, eupša re ka diriša nako ya rena le matla a rena go oketša tirelo ya rena go Jehofa. Ge re ka dira bjalo, re tla bontšha gore re tutuetšwa ke lerato la Kriste go swana le Paulo. Go rata Modimo go tla re tutueletša go dira’ng gape?

12. Lerato leo Modimo a re ratago ka lona le re tutueletša go dira’ng?

¹² Sa bobedi, lerato leo Modimo a re ratago ka lona le swanetše go re tutueletša go rata bana babo rena. Moapostola Johane o  ngwadile gore: “Baratiwa, ge e ba ye e le tsela ye Modimo a re ratilego ka yona, gona le rena re tlamegile go ratana.” (1 Johane 4:7-11) Ka gona ge e ba re nyaka gore Modimo a re rate, re swanetše go rata bana babo rena. (1 Johane 3:16) Re ka bontšha bjang gore re a ba rata?

13. Jesu o re beetše mohlala ofe tabeng ya go rata batho ba bangwe?

¹³ Mohlala wa Jesu o re bontšha kamoo re swanetšego go rata ba bangwe. Ge Jesu a be a le mo lefaseng, o ile a thuša batho, kudukudu ba maemo a tlasana. O ile a fodiša balwetši, dihlotša, difofu, difoa le dimumu. (Mateo 11:4, 5) Ka go se swane le baetapele ba bodumedi, Jesu o be a thabela go ruta batho bao ba bego ba nyaka go tseba ka Modimo. (Johane 7:49) O be a rata batho bao ba tlasana gomme a dira sohle se a ka se kgonago go ba thuša.—Mateo 20:28.

14. O ka dira’ng go bontšha gore o rata bana beno?

¹⁴ Le gona sehla sa Segopotšo ke nako e botse ya go nagana kamoo o ka thušago bana babo rena le dikgaetšedi ka phuthegong ya geno, kudukudu batšofadi. Go re’ng o sa ba etele? Go re’ng o sa ba laletše dijong, goba wa ba thuša ka mešongwana ya ka gae, wa ba tliša dibokeng ka koloi goba wa ba kgopela go šoma le wena tšhemong? (Bala Luka 14:12-14.) Anke go rata Modimo go go tutueletše go rata bana beno!

15. Ke’ng seo re swanetšego go se lemoga?

¹⁵ Sa boraro, lerato leo Jehofa a re ratago ka lona le re tutueletša go lebalela bana babo rena le dikgaetšedi. Ka moka ga rena re na le sebe sa Adama, ka gona ga go na motho yo a ka rego yena ga a hloke topollo. Gaešita le mohlanka yo a botegago kudu wa Modimo o hloka mpho ye ya topollo. Yo mongwe le yo mongwe wa rena o lebaletšwe sekoloto se segolo kudu! Ke ka baka la’ng go lemoga seo go le bohlokwa? Re hwetša karabo go se sengwe sa diswantšho tša Jesu.

16, 17. (a) Re swanetše go ithuta’ng seswantšhong sa Jesu sa mabapi le kgoši le bahlanka ba yona? (b) Ka morago ga go naganišiša ka seswantšho se sa Jesu, o ikemišeditše go dira’ng?

¹⁶ Jesu o ile a bolela seswantšho sa mabapi le kgoši yeo e ilego ya lebalela mohlanka wa yona sekoloto se segolo kudu sa ditenariase tše 60 000 000. Eupša ka morago, mohlanka yoo o ile a gana go lebalela mohlankagotee le yena yo a bego a mo kolota tšhelete e nyenyane kudu, e lego ditenariase tše 100 feela. Kgaugelo yeo kgoši e mmontšhitšego yona nkabe e mo tutueleditše go gaugela mohlankagotee le yena. Kgoši e ile ya galefa ge e ekwa gore mohlanka wa yona o ganne go lebalela yo mongwe sekoloto se senyenyane. E ile ya re: “Mohlanka yo kgopo, ke go phumoletše molato wola ka moka ge o be o ntopa. Na le wena o be o sa swanela go gaugela mohlankagotee le wena bjalo ka ge le nna ke go gaugetše?” (Mateo 18:23-35) Go swana le kgoši yeo, Jehofa  o re lebaletše sekoloto se segolo kudu. Lerato la Jehofa le kgaugelo ya gagwe di swanetše go re tutueletša go dira’ng?

¹⁷ Ge re dutše re itokišeletša Segopotšo, re ka ipotšiša gore: ‘Na go na le ngwanabo rena yo a nkgopišitšego? Na ke thatafalelwa ke go mo lebalela?’ Ge e ba go le bjalo, ye ke nako e botse ya gore o ekiše Jehofa, yoo a “[ikemišeditšego] go lebalela.” (Nehemia 9:17; Psalme 86:5) Ge e ba re leboga kgaugelo e kgolo yeo Jehofa a re bontšhitšego yona, gona re tla gaugela ba bangwe gomme ra ba lebalela ka pelo ka moka. Ge e ba re sa rate bana babo rena le go ba lebalela, re se ke ra letela gore Jehofa a re rate le go re lebalela. (Mateo 6:14, 15) Ge re lebalela ba bangwe, seo ga se fetoše taba ya gore ba re kwešitše bohloko, eupša se tla re thuša go ba le bokamoso bjo bo kgahlišago.

18. Go rata Modimo go thušitše bjang kgaetšedi yo mongwe go kgotlelela mafokodi a kgaetšedi yo a itšego?

¹⁸ Go ka ba thata go kgotlelela mafokodi a bana babo rena le dikgaetšedi. (Bala Baefeso 4:32; Bakolose 3:13, 14.) Kgaetšedi yo mongwe yo a ilego a diragalelwa ke seo ke Lily. ^[1] (Bona tlhaloso.) O be a thuša mohlologadi yo a bitšwago Carol. Ka mohlala, o be a iša Carol kae le kae mo a nyakago ka koloi, a mo thuša ka go ya mabenkeleng le go mo direla dilo tše dingwe tše dintši. Go sa šetšwe dilo ka moka tšeo Lily a bego a di dira, ka mehla Carol o be a lla ka Lily, e bile ka dinako tše dingwe Lily a thatafalelwa ke go mo thuša. Eupša Lily o ile a šetša kudu dika tše dibotse tša Carol gomme a mo thuša ka nywaga e itšego go fihlela Carol a babja o šoro gomme a ehwa. Gaešita le ge Lily a be a imelwa, o re: “Ke fela pelo ya go tlo bona Carol a tsogile bahung. Ke nyaka go tlo mo tseba gakaone a phethagetše.” Ruri go rata Modimo go ka re tutueletša go kgotlelela mafokodi a bana babo rena le dikgaetšedi le go lebelela pele nakong ya ge ka moka re tla ba re phethagetše.

19. ‘Mpho ya Modimo e sa lefelelwego le e sa hlalosegego’ e tlo go tutueletša go dira’ng?

¹⁹ Ruri Jehofa o re neile “mpho . . . e sa lefelelwego le e sa hlalosegego.” Eka re ka dula re e tšeela godimo. Sehla sa Segopotšo ke nako e botse kudu ya go naganišiša ka dilo ka moka tšeo Jehofa le Jesu ba re diretšego tšona. Eka lerato leo ba re ratago ka lona le ka re tutueletša go ekiša Jesu kudu, go rata bana babo rena le go ba lebalela ka pelo ka moka.