MENGWAGENG e fetago e 3 000 e fetilego, mopatriareka wa bogologolo e lego Jobo o ile a lemoga gore dinonyana tša magodimo di ka re ruta mo gontši mabapi le mediro ya diatla tša Modimo. Gape le mekgwa ya tšona e dira gore di swanelege ge go dirwa dipapišo le ditshwantšhišo ka tšona. Gantši ge go bolelwa ka dinonyana tša magodimo ka Beibeleng, re ithuta dithuto tše bohlokwa ka bophelo le tswalano ya rena le Modimo. Anke re hlahlobeng mehlala e sego kae.

Badudi ba Jerusalema ba be ba tlwaetše go bona dipeolwane, tšeo gantši di agago dihlaga tša tšona mathuding a meago. Tše dingwe di be di agile dihlaga tša tšona tempeleng ya Solomone. Go ka direga gore dipeolwane tšeo ngwaga le ngwaga di bego di aga dihlaga tša tšona tikologong ya tempele di be di hwetša lefelo leo e le leo le šireletšegilego, moo di bego di kgona go godiša mafotwana a tšona di sa šitišwe ke selo.

Mohlami wa Psalme 84, e lego yo mongwe wa barwa ba Kora yoo mo dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tshela a bego a hlankela tempeleng ka beke e tee, o be a bona dihlaga tšeo tikologong ya tempeleng. Ka ge a be a duma go ka swana le peolwane yeo e bego e dulela sa ruri ntlong ya Jehofa, o itše: “Taberenakele ya gago e kgolo e ratega gakaakang, wena Jehofa wa madira! Moya wa ka o hlologetše malapa a Jehofa e bile o a goletše kudu. . . . Gaešita le nonyana e ikhweleditše ntlo, gomme peolwane yona e ikhweleditše sehlaga, moo e beilego mafotwana a yona​—e lego aletareng ya gago e kgolo, wena Jehofa wa madira, Kgoši ya ka le Modimo wa ka!” (Psalme 84:1-3) Na rena le bana ba rena re bontšha tlhologelo e swanago le go leboga go ba le phuthego ya batho ba Modimo ka mehla?​—Psalme 26:8, 12.

Moporofeta Jeremia o ngwadile gore: “Mogolodi magodimong o tseba gabotse dinako tša wona tše di beilwego.” Ga go pelaelo gore o be a tseba gabotse ka go huduga ga megolodi yeo e bego e phatša Nageng ya Kholofetšo. Ka seruthwane, go ile gwa balwa megolodi e mešweu e fetago e 300 000 e huduga Afrika e eya Yuropa Leboa e feta Moeding wa Jorodane. Bokgoni bja yona bja tlhago bja go tseba nako bo e botša gore e boele mafelong ao ka selemo e beelago mae go ona. Ka go swana le dinonyana tše dingwe tšeo di hudugago, megolodi e ‘šetša gabotse nako ya yona ya go boa.’—Jeremia 8:7.

Puku ya Collins Atlas of Bird Migration e re: “Selo seo se tlogago se makatša ka go huduga ke gore go direga ka tlhago.” Jehofa Modimo o neile dinonyana tšeo di hudugago bohlale bja tlhago bja go tseba dihla tša go huduga, eupša a nea motho bokgoni bja go lemoga dinako le dihla. (Luka 12:54-56) Go fapana le bohlale bja tlhago bja mogolodi, go tseba Modimo ke gona go dirago gore motho a kgone go lemoga seo se bolelwago ke ditiragalo tša mehla yeo re phelago go yona. Baisiraele ba mehleng ya Jeremia ba be ba sa ele hloko dipontšho tšeo. Modimo o ile a hlalosa bothata bja bona bjo bogolo, ge a be a re: “Ba ganne lentšu la Jehofa, gomme ke bohlale mang bjo ba nago le bjona?”​—Jeremia 8:9.

 Lehono re na le bohlatse bjo bontši bjo bo bontšhago gore re phela nakong yeo Beibele e e bitšago ‘mehla ya bofelo.’ (2 Timotheo 3:1-5) Na o tla ekiša mogolodi gomme wa ela hloko ‘sehla’ seo re phelago go sona?

Go bolelwa gantši ka ntšhu ka Beibeleng, gomme dinonyana tše di be di atiša go bonwa Nageng ya Kholofetšo. Ntšhu “e tsoma dijo” e le sehlageng sa yona godimo ga legaga; “mahlo a yona a bona tša kgole kudu.” (Jobo 39:27-29) Mahlo a yona a bogale kudu mo e lego gore go begwa gore ntšhu e kgona go bona mmutla o le bokgoleng bja khilomithara.

Go etša ge ntšhu e kgona go “bona tša kgole kudu,” Jehofa le yena o kgona go bona kgole kudu bokamosong. Ka baka leo, Jehofa Modimo o itše: “Ke nna ke kwaditšego tša mafelelo mola di sa thoma, di sešo tša direga.” (Jesaya 46:10, Beibele ya Sepedi) Ge re ekwa keletšo ya Jehofa, re ka holwa ke bohlale bja gagwe bjo bo sa bapišwego gotee le ponelopele ya gagwe.​—Jesaya 48:17, 18.

Beibele gape e bapetša bao ba botilego Modimo le dintšhu ge e re: “Bao ba botago Jehofa ba tla boelwa ke matla. Ba tla hlatlogela godimo ka diphego go etša dintšhu.” (Jesaya 40:31) Ntšhu e hlatlogela godimo ka go thušwa ke moya o borutho wo o yago godimo. Ge ntšhu e se na go hwetša moya woo, e phurolla diphego tša yona ke moka ya dikologa moyeng woo o yago godimo e le gare e hlatlogela godimo. Ntšhu ga se ya ithekga ka matla a yona gore e hlatlogele godimo le go fofa nako e telele e phurolotše diphego. Ka mo go swanago, bao ba botilego Jehofa ba ka lebelela go yena e le yo a ba holofetšago gore o tla ba nea “matla a fetago a tlwaelegilego.”​—2 Bakorinthe 4:7, 8.

Pejana ga ge a ka hwa, Jesu o ile a ema gomme a lebelela motsemošate wa Bajuda. O ile a bolela ka go fegelwa, a re: “Hee Jerusalema, hee Jerusalema, wena mmolai wa baporofeta le yo a kgatlago ka maswika bao ba rometšwego go wena​—ke gantši gakaakang ke nyaka go bokanya bana ba gago gotee ka tsela yeo kgogo e bokanyago matswiana a yona ka tlase ga diphego tša yona! Eupša lena ga se la ka la nyaka.”​—Mateo 23:37.

Bokgoni bjo bongwe bjo bogolo bja tlhago bjo dinonyana di nago le bjona ke bja go nyaka go šireletša mafotwana a tšona. Dinonyana tšeo di beelago mae mo fase, tše bjalo ka dikgogo tša go ruiwa, di swanetše go dula di šeditše kotsi. Ge kgogo e ka bona pekwa e dikologa mo godimo, e llela godimo e le go lemoša matswiana, gomme ona a kitimela go yo khuta ka tlase ga diphego tša yona. Ge a le moo, matswiana gape a ka šireletšega letšatšing le fišago le puleng e kgolo ka tlase ga diphego tšeo. Ka mo go swanago, Jesu o be a nyaka gore badudi ba Jerusalema ba tšhabele go yena e le gore a ba šireletše. Lehono, Jesu o re laletša gore re tle go yena bakeng sa go lapološwa le go šireletšwa mathateng le dipelaelong tša bophelo bja rena bja letšatši le letšatši.​—Mateo 11:28, 29.

Ke therešo gore go na le dilo tše dintši tšeo re ka ithutago tšona go dinonyana tše. Ge o dutše o ela hloko tsela yeo di itshwarago ka yona, leka go gopola ditshwantšhišo tša ka Mangwalong tšeo go bolelwago ka tšona. Eka peolwane e ka go thuša gore o tšeele godimo ntlo ya Jehofa ya borapedi. Eka o ka lebelela go Modimo bakeng sa kholofelo yeo e ka go thušago gore o kgone go hlatlogela godimo bjalo ka ntšhu. Eka o ka ya go Jesu bakeng sa go hwetša therešo ya Beibele yeo e tla go šireletšago go swana le ge kgogo e šireletša matswiana a yona. Le gona eka mogolodi o ka go gopotša gore o dule o šeditše seo se bolelwago ke ditiragalo tša lefase tšeo di swayago mehla ya rena.