Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Ke diphoofolo tše kae tše di sekilego tšeo Noa a di išitšego ka arekeng—na ke tše šupago tša phoofolo e e nngwe le e nngwe e sekilego goba ke ditona tše šupago le ditshadi tše šupago tša phoofolo e nngwe le e nngwe e sekilego?

Ka morago ga ge Noa a feditše go aga areka, Jehofa o ile a mmotša gore: “Tsena arekeng, wene le ba ngwako wa gago ka moka; gobane ke go hweditše o le e a lokilego pele ga ka molokong o. O tšee tše di šupago tše di šupago go diphoofolo tše di sekegilego ka moka, tona le tshadi ya yona; eupša go diphoofolo tše di sa sekegago ka pedi ka pedi, tona le tshadi ya yona.” (Genesi 7:1, 2, PK) Beibele ya Sepedi e fetoletše lentšu la mathomo la Seheberu e le “tona tše di šupaxo le thsadi tše di šupaxo.”

Lelemeng la mathomo, polelwana “tše di šupago tše di šupago” ka go lebanya ke “šupa šupa.” (Genesi 7:2) Lega go le bjalo, poeletšo ya nomoro ye ka Seheberu ga e re gore dinomoro tšeo di swanetše go hlakanywa. Ka mohlala, 2 Samuele 21:20 e hlalosa “monna o motelele” e le yo a nago le “diatla tša menwana e selêlaxo, le dinaô tša menwana e selêlaxo.” Ka Seheberu, go boeleditšwe nomoro “selêlaxo.” Lega go le bjalo, se ga se re gore tšitširipa yeo e be e e-na le seatla sa go ba le menwana e selelago e selelago (goba e 12) gotee le lenao la go ba le menwana e selelago e selelago. Poeletšo ye e fo ba e e-ra gore seatla se sengwe le se sengwe se be se e-na le menwana e selelago mola lenao le lengwe le le lengwe le lona le be e-na le menwana e selelago.

Ke tlhahlo efe yeo melao ya popopolelo ya leleme la Seheberu e e neago tabeng ya go boeletša dinomoro? Ge e ahla-ahla Genesi 7:2, 9, puku ya William R. Harper ya Introductory Hebrew Method and Manual e re: “Gantši mantšu a boeletšwa bakeng sa go bontšha go hlopha dilo.” Puku ya Gesenius ya Hebrew Grammar (Kgatišo ya Bobedi ya Seisemane) e re: “Go hlopha mo go bontšhwa . . . ka go boeletšwa ga dinomoro tša bontši bja dilo.” E nea mohlala ka Genesi 7:9, 15 le 2 Samuele 21:20, moo dinomoro tšeo di boeleditšwego e lego “pedi” le “selêlaxo” ka tatelano.

Ka gona “šupa šupa” go Genesi 7:2 ga e bolele ka ditona tše di šupago le ditshadi tše di šupago, goba tše 14, go fo swana le ge go boeletšwa ga “pedi” go Genesi 7:9, 15 go sa re gore ke ditona tše pedi le ditshadi tše pedi, goba tše nne. Go boeletšwa ga nomoro temaneng e nngwe le e nngwe go fo ba go bontšha go hlopha—e sego go hlakanywa ga dinomoro. Lega go le bjalo, gaešita le ge go be go išwa diphoofolo tše di sekilego “tše di šupago tše di šupago” ka arekeng, tše sa sekago tšona go be go išwa “tše pedi feela.”

Lega go le bjalo, ke’ng seo se bolelwago ke polelwana “tona le tshadi ya yona” yeo e tšwelelago kapejana ka morago ga “tše di šupago tše di šupago” go Genesi 7:2? Seo se ile sa dira gore ba bangwe ba nagane gore Noa o be a laetšwe go tšea ditona tše di šupago le ditshadi tše di šupago tša diphoofolo tše di sekilego. Lega go le bjalo, diphoofolo tše di sekilego di be di se tša phološetšwa feela gore di tle di tswale. Genesi 8:20 e re botša gore ka morago ga ge a tšwele ka arekeng, “Noaxe a axêla Morêna aletare, a nthša tše dingwê xó diruiwa ka moka tše di sa ilwexo, le xo dinonyana ka moka tše di sa ilwexo, a dira dihlabêlô mo aletareng.” Go ba le phoofolo ya bošupa ya mohuta o sekilego go dirile gore Noa a be le phoofolo yeo a kago dira sehlabelo ka yona, gomme gwa tlogelwa ditona tše tharo le ditshadi tše tharo gore di kgone go tswala mehuta ya tšona lefaseng.