Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Hwetša Mahumo ‘ao a Utilwego go Yena ka Kelohloko’

Go Hwetša Mahumo ‘ao a Utilwego go Yena ka Kelohloko’

Go Hwetša Mahumo ‘ao a Utilwego go Yena ka Kelohloko’

“Go yena go utilwe ka kelohloko mahumo ohle a bohlale le a tsebo.”—BAKOL. 2:3.

1, 2. (a) Ke dilo dife tša bohlokwa tšeo di ilego tša utollwa ka 1922, gona di ile tša felela kae? (b) Lentšu la Modimo le laletša yo mongwe le yo mongwe gore a dire’ng?

GO UTOLLWA ga mahumo a fihlilwego gantši ke selo seo go bolelwago kudu ka sona ditabeng. Ka mohlala, ka 1922, ka morago ga go fetša nywaga-some e mentši a šoma ka thata maemong a šoro, moepi wa marope wa Brithania e lego Howard Carter o ile a hwetša selo se itšego seo se kgahlišago. O ile a hwetša lebitla la Farao Tutankhamen le sa le boemong bjo bobotse, le e-na le dilo tša bohlokwa tše ka bago 5 000.

2 Gaešita le ge dilo tšeo Carter a di hweditšego di be di kgahliša, bontši bja tšona bo ile bja feleletša bo le mebusiamong goba bo rekilwe ke batho ba itšego. Dilo tšeo di ka ba di le bohlokwa historing goba go tša bokgabo, eupša ga di bohlokwa gakaalo bophelong bja rena bja letšatši le letšatši. Lega go le bjalo, Lentšu la Modimo le re laletša gore re tsome mahumo ao a lego bohlokwa e le ka kgonthe. Motho yo mongwe le yo mongwe o laletšwa gore a dire bjalo gomme moputso wa go dira bjalo o feta kgole mahumo le ge e le afe a bonagalago.—Bala Diema 2:1-6.

3. Mahumo ao Jehofa a kgothaletšago barapedi ba gagwe gore ba a tsome a hola ka ditsela dife?

3 Ela hloko bohlokwa bja mahumo ao Jehofa a kgothaletšago barapedi ba gagwe go a tsoma. Le lengwe la mahumo ao ke “xo šia Morêna,” e lego selo seo se ka re šireletšago dinakong tše kotsi. (Ps. 19:9) Go fihlelela “xo tseba Modimo” go ka lebiša moputsong o mogolo kudu woo motho a ka o hwetšago—go ba le tswalano ya kgaufsi le Yo Godimo-dimo. Le gona, ge re e-na le bohlale, tsebo le temogo e lego mahumo a tšwago go Modimo, re tla kgona go lebeletšana ka katlego le mathata gotee le matshwenyego a bophelo bja letšatši le letšatši. (Die. 9:10, 11) Re ka hwetša bjang mahumo a bjalo a bohlokwa?

Go Hwetša Mahumo a Moya

4. Re ka hwetša bjang mahumo a moya ao Modimo a a holofetšago?

4 Go fapana le baepi ba marope le banyakišiši ba bangwe bao gantši ba swanelwago ke go tsoma mahumo a bona kgole le kgaufsi, rena re tseba moo mahumo a moya a ka hwetšwago gona. Lentšu la Modimo, go etša mmapa o lebišago moo mahumo a lego gona, le re lebiša lefelong le itšego ka go lebanya moo re ka hwetšago mahumo ao Modimo a re holofeditšego ona. Ge a bolela ka Kriste, moapostola Paulo o ngwadile gore: “Go yena go utilwe ka kelohloko mahumo ohle a bohlale le a tsebo.” (Bakol. 2:3) Ge re dutše re bala mantšu a, re ka ipotšiša gore: ‘Ke ka baka la’ng re swanetše go tsoma mahumo ao? A “utilwe” bjang go Kriste? Le gona, re ka a hwetša bjang?’ E le gore re hwetše dikarabo, anke re ahla-ahleng mantšu a moapostola Paulo.

5. Ke ka baka la’ng Paulo a ile a ngwala ka mahumo a moya?

5 Paulo o ngwadile mantšu ao a a ngwalela Bakriste-gotee le yena ba kua Kolose. O ba boditše gore o be a e-lwa ntwa ka baka la bona e le gore ‘dipelo tša bona di ka homotšega le gore ba kopanywe gotee ka kwano leratong.’ (Bala Bakolose 2:1, 2.) Ke ka baka la’ng a be a tshwenyegile gakaakaa? Go molaleng gore Paulo o be a lemoga gore bana babo ba moo ba ka ba ba ile ba tutuetšwa ke ba bangwe gare ga bona bao ba bego ba ruta difilosofi tša Bagerika goba ba ba kgothaletša gore ba buše ba latele Molao wa Moše. O ile a lemoša bana babo ka thata, a re: “Hlokomelang: mohlomongwe go ka ba le yo a le thopago ka filosofi le bofora bja lefeela go ya ka tlwaelo ya batho, go ya ka dilo tša motheo tša lefase, e sego go ya ka Kriste.”—Bakol. 2:8.

6. Ke ka baka la’ng re swanetše go kgahlegela keletšo ya Paulo?

6 Lehono, re lebeletšana le ditutuetšo tše swanago tše tšwago go Sathane le tshepedišo ya gagwe e kgopo. Filosofi ya lefase, go akaretša le thuto ya tlhagelelo gotee le tumelo ya gore batho ba ka kgona go phela ka ntle le bodumedi, di bopa tsela yeo batho ba naganago ka yona, boitshwaro bja bona, dipakane tša bona le tsela ya bona ya go phela. Bodumedi bja maaka bo kgatha tema e kgolo kudu ge go ketekwa matšatši a mantši a maikhutšo a ratwago. Intaseteri ya tša boithabišo e hlametšwe go kgotsofatša dikganyogo tše gobogilego tša nama gomme bontši bja dilo tšeo di hwetšwago Inthaneteng di ka bakela batho ba banyenyane le ba bagolo kotsi e le ka kgonthe. Go dula re diriša dilo tše go ka kgoma tsela yeo re ikwago ka yona ka tlhahlo yeo Jehofa a re neago yona gomme gwa dira gore re se sa swarelela ka go tia bophelong bja kgonthe. (Bala 1 Timotheo 6:17-19.) Go molaleng gore re swanetše go kwešiša seo se bolelwago ke mantšu ao Paulo a a ngwaletšego Bakolose gomme re naganišiše ka keletšo ya gagwe e le gore re pheme go wela melabeng ya boradia ya Sathane.

7. Ke dilo dife tše pedi tšeo Paulo a itšego di be di ka thuša Bakolose?

7 Ge re boela mantšung a Paulo go Bakolose, re hlokomela gore ka morago ga go bolela ka taba yeo a tshwenyegilego ka yona, o boletše ka dilo tše pedi tšeo di bego di ka ba thuša gore ba homotšege le gore e be batee leratong. Sa pele, o boletše ka “kgodišego e tletšego ya kwešišo ya bona.” Ba be ba swanetše go kgodišega ka mo go feletšego gore kwešišo ya bona ya Mangwalo e nepagetše, e le gore tumelo ya bona e ka thewa motheong o kgonthišeditšwego. (Baheb. 11:1) Ke moka, o ile a bolela ka “tsebo e nepagetšego ya sephiri se sekgethwa sa Modimo.” Tsebo ya bona e be e swanetše go feta tsebo ya ditherešo tša motheo gomme ba kwešiše gabotse dilo tše tseneletšego tša Modimo. (Baheb. 5:13, 14) Ruri ye ke keletšo e kwagalago go Bakolose le go rena lehono! Lega go le bjalo, re ka hwetša bjang kgonthišetšo e bjalo le tsebo e nepagetšego? Paulo o hlalositše kamoo re ka dirago seo ka gona mantšung a gagwe a matla ao a bolelago ka Jesu Kriste a rego: “Go yena go utilwe ka kelohloko mahumo ohle a bohlale le a tsebo.”

Mahumo ‘Ao a Utilwego’ go Kriste

8. Hlalosa seo se bolelwago ke taba e rego mahumo a “utilwe” go Kriste.

8 Go bolela gore mahumo ka moka a bohlale le tsebo a “utilwe” go Kriste ga go bolele gore a notleletšwe gomme re ka se kgone go a hwetša. Go e na le moo, go fo ba go bolela gore e le gore re a hwetše, re swanetše go šoma ka thata gomme tlhokomelo ya rena e swanetše go lebišwa go Jesu Kriste. Se se dumelelana le seo Jesu a se boletšego ka yena, ge a be a re: “Ke nna tsela le therešo le bophelo. Ga go yo a tlago go Tate ge e se ka nna.” (Joh. 14:6) Ee, e le gore re hwetše tsebo ya Modimo, re swanetše go diriša thušo le tlhahlo tšeo Jesu a di neago.

9. Jesu o neilwe karolo efe?

9 Go tlaleletša go beng “tsela,” Jesu o itše ke yena “therešo le bophelo.” Se se bontšha gore karolo ya gagwe ke e phagamego kudu go feta go fo ba tsela ya go batamela Tate. Le gona, Jesu o phetha karolo ya bohlokwa go re thuša go kwešiša therešo ya Beibele le go hwetša bophelo bjo bo sa felego. Ka kgonthe, go Jesu go utilwe mahumo a bohlokwa kudu a moya, ao a letilego barutwana ba Beibele bao ba balago ka šedi gore ba a hwetše. Anke re ahla-ahleng mahumo a mangwe ao ka go lebanya a kgomago ditebelelo tša rena tša nakong e tlago gotee le tswalano ya rena le Modimo.

10. Re ka ithuta’ng mabapi le Jesu go Bakolose 1:19 le 2:9?

10 “Ke go yena mo go dutšego botlalo ka moka bja seka sa Modimo ka mmele.” (Bakol. 1:19; 2:9) Ka ge Jesu a ile a dula le Tatagwe wa legodimong ka nywaga e mentši-ntši, o tseba semelo sa Modimo le thato ya Gagwe gakaone go feta motho le ge e le ofe. Nakong ya bodiredi bja gagwe bja lefaseng, Jesu o ile a ruta ba bangwe seo Tatagwe a mo rutilego sona gomme ka ditiro a bontšha dika tšeo Tatagwe a bego a mo thušitše go di hlagolela. Ke ka baka leo Jesu a bego a ka re: “Yo a bonego nna o bone le Tate.” (Joh. 14:9) Bohlale ka moka bja Modimo le tsebo di utilwe go Kriste, goba di go yena gomme ga go tsela e kaone ya go ithuta ka Jehofa go feta go ithuta dilo tšohle ka kelohloko tša mabapi le Jesu.

11. Go na le tswalano efe magareng ga Jesu le diporofeto tša Beibele?

11 “Go nea bohlatse ka Jesu ke gona go tutueletšago go porofeta.” (Kut. 19:10) Mantšu a a bontšha gore Jesu ke motho yo bohlokwa go phethagatšweng ga diporofeto tše dintši tša Beibele. Go tloga mantšung a Jehofa a mathomo a boporofeta ao a ngwadilwego go Genesi 3:15 go ya diponong tše kgahlišago tša puku ya Kutollo, diporofeto tša Beibele di ka kwešišwa feela ge go hlahlobja karolo ya Jesu mabapi le Mmušo wa Mesia. Se se hlalosa lebaka leo ka lona bao ba sa amogelego gore Jesu ke Mesia yo a holofeditšwego ba thatafalelwago ke go kwešiša diporofeto tše dintši tša Mangwalo a Seheberu. Le gona, se se hlalosa lebaka leo ka lona Jesu a bonalago e le feela motho yo a phagamego go bao ba sa tšeego Mangwalo a Seheberu, ao a nago le diporofeto tše dintši tše bolelago ka Mesia, e le a bohlokwa. Go tseba Jesu go thuša batho ba Modimo go kwešiša seo se bolelwago ke diporofeto tša Beibele tšeo di sego tša hlwa di phethagatšwa.—2 Bakor. 1:20.

12, 13. (a) Ke ka tsela efe Jesu e lego “seetša sa lefase”? (b) Balatedi ba Kriste ba swanetše go dira’ng ka ge ba lokolotšwe lefsifsing la moya?

12 “Ke nna seetša sa lefase.” (Bala Johane 8:12; 9:5.) Nako e telele pele Jesu a belegwa, moporofeta Jesaya o ile a bolela e sa le pele gore: “Sethšaba se se sepelaxo lefsifsing se bôna seetša se sexolo. Ba ba dutšexo moriting wa lehu ba hlabêlwa ke seetša.” (Jes. 9:1) Moapostola Mateo o hlalositše gore Jesu o phethagaditše boporofeta bjoo ge a be a thoma modiro wa Gagwe wa boboledi gomme a re: “Itsholeng, gobane mmušo wa magodimo o batametše.” (Mat. 4:16, 17) Bodiredi bja Jesu bo ile bja dira gore batho ba kwešiše dilo tša moya gomme ba lokologe bokgobeng bja dithuto tša bodumedi bja maaka. Jesu o itše: “Ke tlile lefaseng ke le seetša e le gore yo mongwe le yo mongwe yo a dumelago go nna a se dule lefsifsing.”—Joh. 1:3-5; 12:46.

13 Nywaga e mentši ka morago, moapostola Paulo o ile a botša Bakriste-gotee le yena gore: “Le kile la ba lefsifsi, eupša bjale le seetša go Morena. Tšwelang pele le sepela le le bana ba seetša.” (Baef. 5:8) Bakriste ba swanetše go sepela bjalo ka bana ba seetša ka ge ba lokolotšwe bokgobeng bja lefsifsi la moya. Se se dumelelana le seo Jesu a se boditšego balatedi ba gagwe Thutong ya Thabeng ge a be a re: “Seetša sa lena a se bonege pele ga batho, e le gore ba bone mediro ya lena e mebotse ba nee Tatago lena yo a lego magodimong letago.” (Mat. 5:16) Na o bontšha tebogo bakeng sa mahumo a moya ao o a hweditšego go Jesu kudu mo e lego gore o kgothaletša ba bangwe gore ba a tsome ka go ba botša bjalo goba ka boitshwaro bja gago bjo bobotse bja Bokriste?

14, 15. (a) Dinku gotee le diphoofolo tše dingwe di be di dirišwa bjang borapeding bja therešo mehleng ya Beibele? (b) Ke ka baka la’ng Jesu e le lehumo le sa bapišwego temeng yeo a e kgathago bjalo ka “Kwana ya Modimo”?

14 Jesu ke “Kwana ya Modimo.” (Joh. 1:29, 36) Ka Beibeleng ka moka, dinku di kgathile tema ya bohlokwa tebalelong ya dibe le go direng gore batho ba kgone go rapela Modimo. Ka mohlala, ka morago ga gore Aborahama a bontšhe gore o ikemišeditše go dira sehlabelo ka morwa wa gagwe, o ile a botšwa gore a se ke a iša Isaka seatla gomme a newa kgapa e le gore a dire sehlabelo ka yona. (Gen. 22:12, 13) Ge Baisiraele ba be ba phološwa Egipita, dinku di ile tša kgatha tema ya bohlokwa gape, mo nakong ye e le karolo ya “Paseka ya Morêna.” (Ek. 12:1-13) Go oketša moo, Molao wa Moše o be o dumelela gore go dirwe dihlabelo ka diphoofolo tše fapa-fapanego, go akaretša dinku le dipudi.—Ek. 29:38-42; Lef. 5:6, 7.

15 Ga go le se tee sa dihlabelo tšeo—ge e le gabotse, ga go na sehlabelo seo se dirilwego ke batho—seo se bego se ka lokolla batho ka mo go feletšego sebeng le lehung. (Baheb. 10:1-4) Ka lehlakoreng le lengwe, Jesu ke “Kwana ya Modimo e tlošago sebe sa lefase.” Taba ye ka boyona e dira gore Jesu e be lehumo la bohlokwa leo le fetago mahumo le ge e le afe ao a kilego a hwetšwa. Ka baka leo, ke mo gobotse gore re iphe nako ya go ithuta ka taba ya topollo ka kelohloko gomme re bontšhe tumelo tokišetšong yeo e kgahlišago. Ka go dira bjalo, re tla ba le kholofelo ya go hwetša tšhegofatšo le moputso o mogolo—“mohlatswana” o tla newa letago le kgodišo o e-na le Kriste legodimong gomme “dinku tše dingwe” tša newa bophelo bjo bo sa felego Paradeiseng.—Luka 12:32; Joh. 6:40, 47; 10:16.

16, 17. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re kwešiše karolo ya Jesu bjalo ka “Moemedi yo Mogolo le Mophethagatši wa tumelo ya rena”?

16 Jesu ke “Moemedi yo Mogolo le Mophethagatši wa tumelo ya rena.” (Bala Baheberu 12:1, 2.) Go Baheberu kgaolo 11, re hwetša pego ya Paulo e matla ya tumelo yeo e akaretšago tlhaloso e kopana le lelokelelo la banna le basadi bao ba beilego mohlala o mobotse ba bjalo ka Noa, Aborahama, Sara le Rahaba. A naganne ka dilo tše ka moka, Paulo o kgothaleditše Bakriste-gotee le yena gore ba “[tsepelele] Moemedi yo Mogolo le Mophethagatši wa tumelo ya rena, Jesu.” Ka baka la’ng?

17 Gaešita le ge banna le basadi ba botegago bao ba lokeleditšwego go Baheberu kgaolo 11 ba be ba e-na le tumelo e matla kholofetšong ya Modimo, ba be ba sa tsebe ditaba ka botlalo mabapi le kamoo Modimo a bego a tla phethagatša kholofetšo ya gagwe a diriša Mesia le Mmušo. Tumelo ya bona e be e sa felela ka kgopolo yeo. Ge e le gabotse, gaešita le batho bao Jehofa a ilego a ba diriša go ngwala diporofeto tše dintši tša mabapi le Mesia ba be ba sa kwešiše ka botlalo seo se bolelwago ke dilo tšeo ba bego ba di ngwala. (1 Pet. 1:10-12) Tumelo e ka dirwa e phethagetšego goba e feletšego ka Jesu feela. Ruri ke gabohlokwa gore re kwešiše gabotse le go lemoga karolo ya Jesu bjalo ka “Moemedi yo Mogolo le Mophethagatši wa tumelo ya rena”!

Tšwela Pele o Tsoma

18, 19. (a) Bolela gore ke mahumo afe a mangwe a moya ao a utilwego go Kriste. (b) Ke ka baka la’ng re swanetše go tšwela pele re tsoma mahumo a moya go Jesu?

18 Re hlahlobile feela dikarolo tše sego kae tša Jesu morerong wa Modimo wa go phološa batho. Go sa dutše go e-na le mahumo a mangwe a moya ao a utilwego go Kriste. Go a hwetša go tla re tlišetša lethabo le mehola. Ka mohlala, moapostola Petro o itše Jesu ke “Moemedi yo Mogolo wa bophelo” le “naledi ya mosegare” yeo e hlabago. (Dit. 3:15; 5:31; 2 Pet. 1:19) Le gona, Beibele e dirišitše lentšu “Amene” go Jesu. (Kut. 3:14) Na o tseba seo se bolelwago ke dikarolo tše le bohlokwa bja tšona? Go etša ge Jesu a boletše, “tšwelang pele le tsoma, le tla hwetša.”—Mat. 7:7.

19 Ga go na motho yo mongwe historing yoo bophelo bja gagwe e bilego bja bohlokwa le bjo tswalanago kudu le bophelo bja rena bja ka mo go sa felego go swana le Jesu. Go yena go na le mahumo a moya ao a ka hwetšwago gabonolo ke motho le ge e le ofe yoo a a tsomago. Eka o ka hwetša lethabo le tšhegofatšo tšeo di tlišwago ke go hwetša mahumo ao a ‘utilwego ka kelohloko go yena.’

Na o a Gopola?

• Bakriste ba kgothaletšwa go tsoma mahumo afe?

• Ke ka baka la’ng keletšo ya Paulo go Bakolose e sa dutše e le e swanetšego le go rena lehono?

• Bolela le go hlalosa mahumo a mangwe a moya ao a ‘utilwego’ go Kriste.

[Dipotšišo tša Thuto]

[Diswantšho go letlakala 5]

Beibele e swana le mmapa wa go tsoma mahumo wo o re lebišago mahumong ao a ‘utilwego ka kelohloko’ go Kriste