1. Ke ka baka la’ng mofofiši a latela lelokelelo la tlhahlobo pele ga ge sefofane se tloga?

BAFOFIŠI bao ba fofišago sefofane se se tumilego kudu ba na le lelokelelo la dilo tše fetago tše 30 tšeo ba di hlahlobago pele ga ge ba ka se fofiša. Ge e ba bafofiši bao ba sa latele lelokelelo leo ka kelohloko nako le nako ge ba fofiša sefofane seo, ba ka oketša kgonagalo ya gore go be le kotsi e šoro. Na o a tseba gore ke mofofiši ofe yoo ka mo go kgethegilego a dulago a kgothaletšwa gore a hlahlobe lelokelelo leo pele ga ge a fofiša sefofane? Ke mofofiši yo a tlogago a na le phihlelo! Mofofiši yo a nago le phihlelo a ka tšea dilo gabohwefo gomme a palelwa ke go latela lelokelelo la tlhahlobo ka botlalo pele sefofane se tloga.

2. Ke lelokelelo lefe leo Bakriste ba kgothaletšwago go le hlahloba?

² Go etša mofofiši yo a tshwenyegilego ka polokego, le wena o ka diriša mohuta o itšego wa lelokelelo la tlhahlobo go kgonthišetša gore tumelo ya gago e ka se fokole ge o tloga o e hloka. Go sa šetšwe gore o sa tšwa go kolobetšwa goba o be o dutše o hlankela Modimo ka nywaga e mentši, ke gabohlokwa gore o dule o hlahloba boemo bja tumelo ya gago le boineelo bja gago go Jehofa Modimo. Go palelwa ke go dula o dira seo ka kelohloko go ka senya boemo bja gago bja moya. Beibele e re lemoša gore: “Anke yo a naganago gore o eme a hlokomele gore a se we.”—1 Bakor. 10:12.

3. Bakriste ba kua Galatia ba be ba swanetše go dira eng?

³ Bakriste ba kua Galatia ba be ba swanetše go hlahloba bogolo bja tumelo ya bona gomme ba tšeele godimo tokologo ya bona ya moya. Ka topollo ya gagwe, ruri Jesu o buletše bao ba bontšhago tumelo go yena tsela ya gore ba tsebe Modimo ka tsela e makatšago kudu, ya go ba barwa ba Modimo! (Bagal. 4:9) E le gore Bagalatia ba dule ba le tswalanong yeo e šegofaditšwego kudu, ba be ba swanetše go gana dithuto tša balatedi ba Bojuda, e lego bao ba bego ba gapeletša gore go latelwe Molao wa Moshe. Ruri Bantle bao ba sa bolotšwago bao ba bego ba le ka diphuthegong le ka mohla ba be ba se ba ka ba ba ka tlase ga Molao woo! Bajuda le  Bantle ba be ba swanetše go dira tšwelopele moyeng. Se se be se akaretša go lemoga gore ba ka se ipolele gore ba lokile ba diriša tokišetšo ya Molao wa Moshe.

4, 5. Ke keletšo efe yeo Paulo a e neilego Bagalatia, gona ke ya bohlokwa go rena ka tsela efe?

⁴ Keletšo ya moapostola Paulo e yago go Bagalatia e ile ya ngwalelwa morero o itšego: go thibela Bakriste ba therešo gore ba se furalele mahumo a therešo ya Beibele gomme ba boele dilong tša morago. Jehofa o ile a budulela moapostola yoo gore a kgothatše e sego feela diphuthego tša kua Galatia eupša gape le go kgothatša barapedi ba Gagwe ka moka gore ba dule ba tiile moyeng.

⁵ Ke mo gobotse gore ka moka ga rena re dule re gopola kamoo re ilego ra lokollwa ka gona bohlankeng bja moya gomme ra ba Dihlatse tša Jehofa. E le gore re dire se, elang hloko dipotšišo tše tše pedi: Na o gopola megato yeo o ilego wa e gata gore o swanelegele go kolobetšwa? Na o gopola kamoo o tsebilego Modimo le kamoo a go tsebilego ka gona gomme wa ba le tokologo ya kgonthe ya moya?

6. Ke lelokelelo lefe leo re tlago go le hlahloba?

⁶ Ge e le gabotse, ka moka ga rena re ile ra latela megato e senyane. Megato yeo, e lego yeo re ka e swantšhago le lelokelelo la tlhahlobo la dilo tša moya, e bontšhitšwe lepokising leo le rego:  “Megato Yeo e re Lebišago Kolobetšong le go Tšwela Pele re Gola Moyeng.” Go dula re ikgopotša megato ye e senyane go tla re matlafaletša gore re gane go boela morago dilong tša lefase. Go fo etša ge mofofiši yo a nago le phihlelo eupša a le šedi a thoma ka go hlahloba lelokelelo la gagwe pele a fofiša sefofane ka polokego, le rena re tla thušwa gore re dule re hlankela ka potego ka go hlahloba lefsa lelokelelo la dilo tša moya.

7. Ke mohlala ofe woo re swanetšego go o latela, gona ka baka la’ng?

⁷ Lelokelelo la tlhahlobo la mofofiši le mo gopotša gore go na le lenaneo leo a swanetšego go le latela ka kelohloko ka mehla pele ga ge a ka fofiša sefofane. Le rena re ka dula re itlhahloba goba ra itekola le go lekola lenaneo leo re bego re tšwela pele re le latela go tloga mola re kolobetšwago. Paulo o ile a ngwalela Timotheo gore: “Dula o swere mohlala wa mantšu a phedišago ao o a kwelego go nna ka tumelo le lerato ao a tlišwago ke go ba boteeng le Kriste Jesu.” (2 Tim. 1:13) “Mantšu [ao] a phedišago” a hwetšwa ka Lentšung la Modimo. (1 Tim. 6:3) Go etša ge rabokgabo a thala selo se itšego seo se bontšhago gore seswantšho ka kakaretšo se tla ba ka tsela efe, ‘mohlala wa mantšu a therešo’ o re nea kgopolokakaretšo ya go kwešiša le go latela seo Jehofa a se nyakago go rena. Ka gona anke ga bjale re ahlaahleng megato yeo e re lebišitšego kolobetšong gore re bone kamoo re latelago kgauswi ka gona mohlala wa mantšu a therešo.

8, 9. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go tšwela pele re gola tsebong le tumelong? (b) Bontšha mohola wa kgolo ya moya le lebaka leo e sa kgaotšego.

⁸ Selo sa pele lelokelelong la rena la tlhahlobo ke tsebo yeo re swanetšego go ba le yona. Ke moka, re ka hlagolela tumelo. Eupša re swanetše go tšwela pele re gola dilong tše tše pedi. (2 Bathes. 1:3) Kgolo e akaretša go gata megato e tšwelago pele ya gore re dire diphetogo. Go “gola” go bolela go oketša, go godiša. Ka go re’alo, ka morago ga gore re kolobetšwe re swanetše go dula re dira tšwelopele moyeng, e le gore re se eme felo gotee.

⁹ Re ka bapiša go gola ga rena moyeng le go gola ga sehlare. Sehlare se ka gola ka tsela e makatšago, kudukudu ge medu ya sona e tseneletše goba e nabile. Ka mohlala, metsedara e mengwe e mebotsebotse ya Libanoni e ka gola go fihlelela botelele bja meago ya mabato a 12, ya ba le medu e tiilego, e tseneletšego kudu gomme kutu ya yona e ka tatetšwa ka thapo ya dimithara tše 12. (Sefela 5:15) Ka morago ga gore sehlare seo se gole ka tekanyo yeo, ga se kgaotše go gola eupša ga go bonolo go lemoga seo. Ngwaga o mongwe le o mongwe, kutu ya sona e tšwela pele e gola, medu  ya tsenelela le go feta gomme ya naba kudu, ke moka sa fetoga sehlare se tiilego kudu. Go ka bolelwa se swanago le ka kgolo ya Mokriste ya moya. Ge re thoma go ithuta Beibele, re ka gola moyeng ka lebelo gomme ra kolobetšwa. Bao re kopanelago le bona ba ka lemoga tšwelopelo ya rena. Re ka ba ra swanelegela go ba babulamadibogo goba ra hwetša ditokelo tše dingwe. Nywageng e latelago, kgolo ya rena ya moya e tšwelago pele e ka no se lemogege. Lega go le bjalo, re sa dutše re swanetše go gola tumelong le tsebong gore re ‘be bao ba ipheditšego, re fihlelele tekanyo ya boemo yeo e lego ya botlalo bja Kriste.’ (Baef. 4:13) Ka go re’alo, re tšwela pele ka tsela ya seswantšhetšo re hloga go tloga sebjalong se senyenyane go fihlela re eba Bakriste ba godilego ka tsebo, e lego dihlare tše matla le tše tiilego.

10. Ke ka baka la’ng go nyakega gore gaešita le Bakriste ba godilego ka tsebo ba gatele pele moyeng?

¹⁰ Kgolo ya rena ga se ya swanela go kgaotša. Re swanetše go ba le tsebo e nabilego e bile tumelo ya rena e swanetše go tia. Ka go re’alo re fetoga batho bao ba tsemilego medu mmung wa Lentšu la Modimo. (Die. 12:3) Ka phuthegong ya Bokriste, go na le bana babo rena le dikgaetšedi ba bantši bao ba ilego ba dira seo. Ka mohlala, ngwanabo rena yo mongwe yo e bilego mogolo ka nywaga e fetago e 30 o lemogile gore o sa dutše a gola moyeng. O re: “Tsela yeo ke tšeelago Beibele godimo ka yona e ile ya gola kudu. Ke dula ke hwetša dibaka tše difsa tša go diriša melao ya Beibele le melao ya yona ya motheo ka ditsela tše di fapafapanego. Tsela yeo ke tšeelago bodiredi godimo le yona e tšwela pele e gola.”

11. Re ka tseba bjang Jehofa gakaone ge nako e dutše e eya?

¹¹ Le gona kgolo ya rena ya moya e akaretša go batamela kgauswi le Jehofa ka ge e le Mogwera wa rena le Tatago rena. O nyaka gore re ikwe re amogelegile. O nyaka ge re tseba gore re a ratwa e bile re bolokegile go fo swana le ge ngwana a ikwa a ratwa e bile a bolokegile ge a gokarelwa ke motswadi wa gagwe yo lerato goba ka tsela yeo rena re ikwago ka yona ge re na le mogwera wa paale. Therešo ke gore go ba tswalanong ye le Jehofa go tšea nako e telele. Go swanetše go feta nako e lekanego gore re mo tsebe le go mo rata. Ka gona e le gore re tsebe Jehofa gakaone, anke re ikemišetšeng go beela nako ka thoko bakeng sa go bala Lentšu la gagwe ka mehla. Anke re baleng tokollo e nngwe le e nngwe ya Morokami le Phafoga! gotee le dikgatišo tše dingwe tšeo di theilwego Beibeleng.

12. Go nyakega eng gore re tsebje ke Jehofa?

¹² Bagwera ba Modimo ba gola moyeng ka go rapela ga bona go tšwa pelong le ka go ba le segwera se sebotse. (Bala Maleaki 3:16.)  “Ditsebe tša [Jehofa] di kwa ditopo tša bona.” (1 Pet. 3:12) Go etša motswadi yo lerato, Jehofa o theetša ka kelohloko ditopo tša rena gore a re thuše. Ka gona, re swanetše go ‘phegelela thapelong.’ (Baroma 12:12) Re ka se dule re le Bakriste ba godilego moyeng ntle le thušo ya Modimo. Go thata kudu gore re gane le go fenya dikgateletšo tša tshepedišo ye ka borena. Ge e ba re kgaotša go rapela, gona re ka se hwetše matla a nyakegago a Modimo ao a ikemišeditšego go re nea ona. Na o kgotsofatšwa ke boemo bja dithapelo tša gago goba o bona go nyakega gore o kaonefatše tabeng ye?—Jer. 16:19.

13. Ke ka baka la’ng go ba le Bakristegotee le rena go le bohlokwa gore re gole moyeng?

¹³ Jehofa o kgahlišwa ke bohle bao ba “tšhabelago go yena”; ka gona, gaešita le ka morago ga gore re tsebe Modimo, re swanetše go tšwela pele re kopanela ka mehla le bao ba mo tsebago. (Nah. 1:7) Lefaseng leo le tletšego ka dilo tšeo di ka re nyamišago, ke gabohlale go ba le bana babo rena le dikgaetšedi bao ba re kgothatšago. Go na le mehola efe ya go dira seo? Ka phuthegong, o tla hwetša bana babo rena bao ba tlago go go hlohleletša “leratong le medirong e mebotse.” (Baheb. 10:24, 25) Ge Paulo a be a ngwalela Baheberu, o be a ba kgothaletša gore ba bontšhane lerato la borwarre, e be barapedi bao ba bonago dilo ka leihlo letee. Go bontšha mohuta wo wa lerato go akaretša go gwerana le Bakriste ba bangwe. Dulang le swaya go ba gona ga lena dibokeng le go tšea karolo go tšona lelokelelong la lena la tlhahlobo.

14. Ke ka tsela efe go itshola le go sokologa e lego mogato o tšwelago pele?

¹⁴ Gore re feleletše re le Bakriste, go ile gwa nyakega gore re itshole le go sokologa, goba go lahla dibe tša rena. Lega go le bjalo, go itshola ke mogato o tšwelago pele. Ka ge re le batho ba sa phethagalago, re sa dutše re na le sebe seo se swanago le noga e tataganego yeo e ikemišeditšego go loma. (Baroma 3:9, 10; 6:12-14) Anke re duleng re ntšhitše mahlo dinameng, re sa hlokomologe mafokodi a rena. Go a thabiša gore Jehofa ga a re felele pelo ge re dutše re katana le go lwantšha mafokodi a rena le go dira diphetogo tše di nyakegago. (Bafil. 2:12; 2 Pet. 3:9) Selo seo se ka re thušago kudu ke gore re laole tsela yeo re dirišago nako ya rena le dilo tša rena, re gane go phegelela dilo tša boithati. Kgaetšedi yo mongwe o ngwala gore: “Ke godišeditšwe therešong, eupša ge ke gola ke be ke na le pono e fapanego ka Jehofa go feta batho ba bantši. Ke be ke nagana gore o swanetše go boifša kudu le gore le ka mohla ke be nka se kgone go mo kgahliša.” Ge nako e dutše e eya, kgaetšedi yoo o ile a ikhwetša a “tekema moyeng” ka baka la dilo tše mmalwa tšeo di ilego tša mmušetša morago. O tšwela pele ka gore: “E be e se ka baka la gore ke be ke sa rate Jehofa, eupša ka baka la gore ke be ke sa mo tsebe e le ka kgonthe. Lega go le bjalo, ka morago ga gore ke rapele ka makga a mantši go tšwa pelong, ke ile ka thoma go sokologa.” O ile a oketša ka gore: “Ke hweditše gore Jehofa o ile a ntlhahla go swana le ngwana, a nthuša gore ke tshele lepheko le lengwe le le lengwe, a le bonolo kudu gomme a mpontšha seo ke bego ke swanetše go se dira.”

15. Ke eng seo Jesu le Tatagwe ba se lebeletšego go rena?

¹⁵ “[Tšwelang] pele le botša batho” ditaba tše dibotse. Morongwa wa Modimo o ile a botša Petro le baapostola ba bangwe mantšu a ka morago ga ge ba lokolotšwe kgolegong ka mohlolo. (Dit. 5:19-21) Ee, go tšea karolo beke le beke tirelong ya tšhemo ke e nngwe ya dilo tšeo di lego lelokelelong la rena la tlhahlobo. Jesu le Tatagwe ba bona tumelo ya rena le bodiredi bja rena. (Kut. 2:19) Mogolo yo a tsopotšwego pejana o be a nepile ge a re: “Bodiredi bja tšhemo bo swanetše go kgatha tema e bohlokwa kudu bophelong bja rena.”

16. Ke ka baka la’ng e le mo gobotse go naganišiša ka boineelo bja rena go Jehofa?

¹⁶ Naganišišang ka boineelo bja lena. Selo se bohlokwahlokwa seo re nago le sona ke tswalano ya rena le Jehofa. O tseba batho ba gagwe. (Bala Jesaya 44:5.) Rapelang gomme  le hlahlobeng boemo le go tia ga tswalano ya lena le yena. Selo se sengwe se se tswalanego le seo, ke go gopola letšatši la gago le bohlokwa la kolobetšo. Se le sona se tla thuša go le gopotša gore kolobetšo ya lena e emela phetho e bohlokwahlokwa yeo le kilego la e dira.

17. Ke ka baka la’ng go nyakega gore re be le kgotlelelo e le gore re dule kgauswi le Jehofa?

¹⁷ Ge Paulo a be a ngwalela Bagalatia, o ile a gatelela go nyakega ga gore ba be le kgotlelelo. (Bagal. 6:9) Seo le sona ke sa bohlokwa kudu go Mokriste lehono. Le wena o tla lebeletšana le diteko, eupša Jehofa o tla go thuša. Tšwela pele o rapelela moya o mokgethwa. O tla ikwa o imologilego ge Jehofa a dira gore manyami a gago a tšeelwe legato ke lethabo gomme tlalelo e tšeelwe legato ke khutšo. (Mat. 7:7-11) Nagana ka se: Ge e ba Jehofa a hlokomela dinonyana, na ga se mo go kwagalago gore o tla go hlokomela kudu ka ge o mo rata e bile o ineetše go yena? (Mat. 10:29-31) Go sa šetšwe gore ke dikgateletšo dife tšeo o lebeletšanago le tšona, le ka mohla o se ke wa gomela morago, o se ke wa felelwa ke kholofelo. Ruri re šegofaditšwe kudu ka ge re tsebja ke Jehofa!

18. Ka ge ga bjale o “tsebile Modimo,” ke eng seo o nyakago go se dira?

¹⁸ Ka gona, ge e ba o sa tšwa go tseba Modimo gomme wa kolobetšwa, go šetše eng? Tšwela pele o tseba Jehofa gakaone gomme o gole moyeng. Le gona ge e ba o kolobeditšwe nywageng e mentši e fetilego, go šetše eng? O swanetše go tšwela pele o matlafatša le go godiša tsebo ya gago ka Jehofa. Anke le ka mohla re se tšee dilo gabohwefo tswalanong ya rena le yena. Go e na le moo, ka moka ga rena re swanetše go hlahloba lelokelelo la rena la tlhahlobo nako le nako go kgonthišetša gore re tšwela pele re gola tswalanong ya rena le Tatago rena yo lerato, Mogwera wa rena le Modimo wa rena, e lego Jehofa.—Bala 2 Bakorinthe 13:5, 6.