Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Thaba go sa Šetšwe Masetlapelo—Kamoo Beibele e Nthušitšego go Kgotlelela

Go Thaba go sa Šetšwe Masetlapelo—Kamoo Beibele e Nthušitšego go Kgotlelela

Go Thaba go sa Šetšwe Masetlapelo​—Kamoo Beibele e Nthušitšego go Kgotlelela

Ka ge go anega Enrique Caravaca Acosta

E be e le April 15, 1971. Ke be ke le tseleng ke etela ba lapa polaseng ya lapa lešo. Ka ge ke be ke e-na le nakwana ke se gona gae, ke be ke lebeletše pele go bona yo mongwe le yo mongwe. Ke be ke ipotšiša ge e ba ke tla ba hwetša ka moka ba le ka gae le gore ke mang yo ke bego ke tla mmona pele. Ge ke fihla, ke ile ka tšhoga kudu ge ke hwetša batho ba bane—go akaretša le mma—ba hwile!

KE BE ke tšhogile kudu. Ke’ng seo se bego se diregile? Ke be ke tla dira’ng? Go be go se na motho kgaufsi gomme ke ile ka ikwa ke gakanegile e bile go se na seo nka se dirago. Pele ke tšwela pele ka go anega, e re ke le botšeng bonyenyane ka setlogo sa-ka. Ke moka o tla kwešiša gabotse kamoo ke ilego ka ikwa ka gona ka se le ka masetlapelo a mangwe ao a ilego a direga bophelong bja-ka.

Re Ile ra Hwetša Therešo

Ke belegetšwe Quirimán, kgaufsi le Nicoya, Costa Rica. Ka 1953, ge ke be ke e-na le nywaga e 37, ke be ke dula le batswadi ba-ka polaseng ya lapa lešo. Gaešita le ge re godišitšwe re le Makatholika, re be re sa kgahlwe ke dithuto tše itšego e bile re e-na le dipotšišo tše dintši tšeo di hlokago dikarabo.

Mesong e mengwe, monna yo a bitšwago Anatolio Alfaro o ile a tla gagešo gomme a re kgothaletša go ithuta Beibele. O ile a boledišana le rena ka mangwalo a mantši le dithuto tša Beibele. Tate, mma, ngwanešo, kgaetšedi ya-ka le mogwera wa gagwe yo a bego a dula le rena gotee le nna re ile ra dula fase gomme ra theetša. Poledišano e ile ya tšea letšatši ka moka go ba go fihla bošego. Re be re e-na le dipotšišo tše dintši.

Anatolio o ile a robala a ba a fetša letšatši le le latelago le rena. Re be re thabile ka baka la seo re se kwelego gomme seo se re thabišitšego le go feta ke ge dipotšišo tša rena di be di arabja thwii go tšwa Beibeleng. Poledišano yeo e ile ya ba le mafelelo a mabotse go rena. Re ile ra naganišiša ka seo re ithutilego sona gomme ra lemoga gore re be re hweditše therešo. Anatolio o ile a re tlogelela dimakasine le dipuku tšeo di theilwego Beibeleng. Mantšiboa re be re bala le go ithuta dikgatišo tše re le lapa. Se e be e tloga e le tlhohlo ka ge re be re se na mohlagase. Pele re dula fase go ka ithuta, yo mongwe le yo mongwe wa rena o be a tšea mokotla o mogolo wa ditapola gomme a ikhupetša maoto gore a se ke a longwa ke menang.

Dikgwedi tše tshela ka morago, ditho tše hlano tša lapa lešo, go akaretša le batswadi ba-ka le nna, di ile tša kolobetšwa. Ka lethabo re ile ra thoma go ya ka ntlo le ntlo re boledišana le ba bangwe ka seo re ithutilego sona. Re be re sepela diiri tše pedi ka maoto gomme ka dinako tše dingwe re namela dipere go ya toropong ya Carrillo gore re kopane le sehlopha sa Dihlatse tša Jehofa gona moo. Anatolio o ile a tšwela pele a re etela go tlo ithuta Beibele le rena. Ke moka go ile gwa rulaganywa gore go swarelwe seboka ka gešo, gomme batho bao ba bego ba e-ba gona sebokeng seo e be e le ba seswai. Ka moka ga bona ba ile ba feleletša ba kolobeditšwe. Kapejana sehlopha seo se ile sa gola gomme sa ba phuthego e nyenyane ya batho ba ka bago ba 20.

Go Dira Modiro wa Modimo ka Nako e Tletšego

Ge nako e dutše e e-ya, ofisi ya lekala ya Dihlatse tša Jehofa ya Costa Rica e ile ya laletša bao ba bego ba ka kgona gore ba thome modiro wa boebangedi wa nako e tletšego. Ka 1957, ke ile ka amogela taletšo ye gomme ka tsenela bodiredi bja nako e tletšego. Modiro wo o be o thabiša kudu. Gantši ke be ke sepela diiri tše dintši ke nnoši e le gore ke fihlelele batho bao ba dulago dinaga-magaeng. Batho ka dinako tše dingwe ba be ba sa nkamogele. Ke gopola makga a mararo ao ka ona ke ilego ka tšhošetšwa ke banna bao ba bego ba swere dithipa tše dikgolo, ba nyaka go tseba gore ke mang le gore ke dira’ng.

Morago kua ka bo-1950, mebila e mentši e be e fo ba ditsejana tša ka lešokeng, gomme re be re thatafalelwa ke go fihlelela batho. Gore re fihle ditikologong tše itšego, re be re swanelwa ke go namela dipere. Re be re tshela dinoka gomme ka dinako tše dingwe re robala nageng. Leru la menang le be le dira gore bophelo bo se be bose. Le gona, re be re swanelwa ke go dula re phafogetše dinoga le dikwena. Go sa šetšwe dilo tše ka moka, ke ile ka thabela go thuša batho go ithuta ka Jehofa Modimo. Ge ke fihla gae, ke be ke ikwa ke thabile e bile ke kgotsofetše ka baka la go kgona go boledišana le ba bangwe ka ditherešo tša Beibele. Ge ke be dira modiro wa-ka le go ithuta Beibele letšatši le lengwe le lengwe, lerato la-ka la go rata Jehofa Modimo le ile la tšwela pele le gola gomme ke ile ka ikwa ke le kgaufsi kudu le yena.

Ge nako e dutše e e-ya, ke ile ka fiwa ditokelo tše di oketšegilego. Ke ile ka hlankela ke le molebeledi wa mosepedi ka nywaga ya ka godimo ga e lesome, ke etela le go matlafatša diphuthego tše di fapa-fapanego beke e nngwe le e nngwe, ditikologong tše di fapa-fapanego. Gaešita le ge maemo a tša maphelo a ile a dira gore ke tlogele tokelo ye, ke ile ka tšwela pele ke thabela bodiredi, ke hlankela Modimo ka nako e tletšego.

Go ba le Masetlapelo

Ke moka, ge ke be ke le Nicoya ka 1971, ke ile ka boa e le gore ke etele lapa lešo. Ge ke tsena ka ngwakong, ke ile ka hwetša mma wa-ka yo a nago le nywaga e 80 a robetše fase. O be a thuntšhitšwe e bile a hlabilwe ka thipa. Ge ke be ke khunama gomme ke mo swara, o be a sa buša moya. Nakwana ka morago o ile a hwela ka diatleng tša-ka. Ke ile ka taka-taketša mahlo gomme ka bona moapei yo e bego e le moimana wa dikgwedi tše seswai a robetše fase ka khitšhing. Le yena o be a hwile. Ke sa gakanegile, ke ile ka hwetša le setho sa phuthego phasitšing se hwile gomme morwa yo monyenyane wa moapei o be a le ka phapošing ya go hlapela le yena a hwile. Ka moka ga bona ba be ba hlabilwe o šoro e bile ba thuntšhitšwe. Ke mang yo a ka bago a dirile selo se bjalo se sehlogo, le gona ka baka la’ng?

Ge ke tšwela ka ntle, ke ile ka hwetšwa tate. O be a thuntšhitšwe hlogong eupša o be a sa phela! Ke ile ka kitimela legaeng la ngwanešo, leo le bego le le bokgole bjoo bo tšeago metsotso e 15 go tloga moo, gomme ka kwa gore mosadi yo mongwe le morwa wa gagwe le bona ba be ba bolailwe. Ke ile ka tšhoga o šoro ge ke e-kwa gore mmolai e be e le motlogolo wa-ka wa nywaga e 17, yo e bego e se yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa e bile a se a felela monaganong! O be a tšhabile tikologong yeo. Go ile gwa thongwa lesolo le legolo kudu historing ya Costa Rica la go mo tsoma.

Tiragalo yeo e ile ya begwa ditabeng tša naga yeo. Ka morago ga matšatši a šupago, maphodisa a ile a hwetša mmolai, a itlhamile ka thipa e kgolo le sethunya sa .22 caliber seo motho tsoko a bego a mo rekišeditše sona go sa šetšwe go tseba ga gagwe gore o be a se a felela monaganong le maikwelong. Motlogolo wa-ka o ile a thuntšhwa gomme a bolawa ge a be a rakedišwa.

Nakong ya ge ba be ba mo tsoma, ba bantši ba ile ba nkeletša gore ke tšhabe moo motseng ka ge ba boifa gore motlogolo wa-ka o be a ka boa gomme a nkgobatša. Ke ile ka rapela mabapi le taba ye ka gobane ke be ke ikwa ke swanetše go dula le ditho tša lapa lešo tšeo di bego di sa phela gotee le ditho tša phuthego. Ka gona ke ile ka dula.

Go Welwa ke Mathata ka Morago ga a Mangwe

Ka manyami, tate o ile a phela ngwaga o tee feela. Ngwageng o latetšego, kgaetšedi’a-ka, mohlanka yo a botegago wa Jehofa Modimo, o ile a bolawa ke motho yo mongwe. Ba gešo gape ba ile ba tšhošwa ke go lahlegelwa ke setho se sengwe sa lapa. Ga go mantšu ao a ka hlalosago maikwelo a go lahlegelwa le manyami ao rena le bagwera ba rena re bego re e-na le ona. Mathateng ao ka moka, ke ile ka ithekga ka Jehofa le go tšwela pele ke mo kgopela matla.

Ka 1985, ke ile ka tsena klase ya matšatši a mararo ya tlwaetšo ya bagolo ba Bakriste yeo e bego e swaretšwe motseng-mošate, San José. Mafelelong a klase yeo, ke ile ka kwa ke matlafetše moyeng. Ka masa a Mošupologo, ke ile ka boela gae ka pese. Ge ke be ke lebile kgorong ya boema-pese, ke ile ka hlaselwa ke mahodu, ao a ilego a nkgama gomme a nkutswetša. Se se diregile ka bjako moo e lego gore ga se ka ka ka kgona go bona le difahlego tša bona. Se se ile sa dira gore ke se sa kgona go boledišana le batho ka tsela e tlwaetšwego ya batho ba Costa Rica. Mo profenseng ya Guanacaste, banna ba a goeletša ge ba kopana gomme ba dumedišana, goba ge ba dira gore go lemogwe gore ba gona. Ke be ke kgona go goeletša, eupša ka morago ga go hlaselwa, ke be ke se sa kgona go dira bjalo.

Ka 1979, ke ile ka nyalana le Celia, Hlatse-gotee e tšwago phuthegong ya kgaufsi. Celia o be a rata Beibele. Re be re bala le go ithuta Beibele gotee letšatši le letšatši. Ka manyami, o ile a bolawa ke bolwetši bja kankere ka July 2001. Ka dinako tše dingwe, ke ikwa ke lewa ke bodutu, eupša kholofelo ya tsogo e mpha matla.—Johane 5:28, 29.

Go Thaba go sa Šetšwe Diteko

Gaešita le ge ke ile ka ba le ditiragalo tše di nyamišago kudu bophelong bja-ka go feta ba bantši, ke lebelela diteko tše e le sebaka sa go bonagatša tumelo ya-ka le potego ya-ka e sa kwanantšhego go Jehofa. (Jakobo 1:13) Gore ke kgone go dula ke e-na le pono e leka-lekanego ka mathata ao a nkwelago, ke dula ke ikgopotša gore “nako le ditiragalo tšeo di sa letelwago” di re wela ka moka. (Mmoledi 9:11) Le gona ke gopola gore tše ke “dinako tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona,” gobane batho ke ba bogale, ba bašoro e bile ga ba na boitshwaro. (2 Timotheo 3:1-5) E bile ke dula ke gopola mohlala wa Jobo. Go sa šetšwe tlaišego ya gagwe ka moka—go lahlegelwa ke lapa la gagwe, boemo bjo bobotse bja tša maphelo gotee le matla—Jobo o ile a bolela a tiile gore: “Leina la Morêna a le rêtwê.” Gomme Jehofa o ile a putsa Jobo ka mo go humilego ka baka la potego ya gagwe. (Jobo 1:13-22; 42:12-15) Dikgopolo tše ka moka tše tšwago Beibeleng di nthuša go dula ke thabile go sa šetšwe diteko tša-ka tše dintši.

Jehofa o ile a dula a nthuša go tšwela pele ke mo etiša pele bophelong bja-ka. Go bala Beibele letšatši le letšatši go nkhomotša e le ruri e bile go mphile matla a go kgotlelela. Ge ke batamela Jehofa ka thapelo, ke kgona go ba le “khutšo ya Modimo ye e fetago kgopolo yohle.” (Bafilipi 4:6, 7) Se se mpha khutšo ya monagano. Go ba gona dibokeng tša Bokriste le go tšea karolo go tšona le gona go mmatlafatša tumelo.—Baheberu 10:24, 25.

Gaešita le ge ke tšofetše, ke leboga Jehofa gore ke sa na le matla a go šoma le Bakriste-gotee le nna, a go ithuta Beibele le ba bangwe, le a go tšea karolo bodireding. Go hlankela ba bangwe ka ditsela tše go mpha matla a go lebeletšana le manyami. Ke leboga Jehofa go tšwa pelong ya-ka e le ruri go sa šetšwe mathata a mantši bophelong bja-ka. *

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 26 Nywaga e mebedi ka morago ga go romela pego ye e lego ka mo godimo, Enrique Caravaca Acosta o ile a hwa a e-na le nywaga e 90.

[Ntlhakgolo go letlakala 20]

Go bala Beibele letšatši le letšatši go nkhomotša e le ruri e bile go mphile matla a go kgotlelela

[Seswantšho go letlakala 19]

Ke nea polelo e theilwego Beibeleng la mathomo

[Seswantšho go letlakala 20]

Ke le bodireding bja tšhemo ke sa le lesogana