Na Madumedi ka Moka a Lebiša go Modimo o Tee?

“Ke na le ditumelo tša-ka e bile nka se di fetoše. Le gona, ga go na taba gore ke eng seo motho a se dumelago ka gobane madumedi ka moka a lebiša go Modimo o tee.”

NA O kile wa kwa motho yo mongwe a bolela mantšu a? Batho ba bantši ba na le pono ya gore madumedi ka moka a nea ditsela tše bohlokwa le tše di lekanago tša go hwetša Modimo le go kwešiša morero wa bophelo. Seo se atilego ka tsela e swanago ke tumelo ya gore bodumedi bjo bongwe le bjo bongwe bo na le se se lokilego le se fošagetšego le gore ga go na bodumedi bjoo bo swanetšego go ipolela gore bo swere therešo le gore tsela ya bjona ke tsela e nnoši e lebišago go Modimo.

Dikgopolo tše bjalo di tlwaelegile lehono bathong bao ba ipolelago e le ba nago le kgotlelelo e bile ba bonago madumedi ka moka a le bohlokwa ka tsela e lekanago. Ge e le gabotse, bao ba naganago ka tsela e fapanego gantši ba lebelelwa e le ba se nago pono e bulegilego le ba nago le kgethollo. Pono ya gago ke efe? Na o bona eka madumedi ka moka a tla lebiša batho go Modimo o tee? Na go na le taba gore motho o kgetha bodumedi bofe?

Na go na le Phapano ya Kgonthe?

Go ya ka saeklopedia e nngwe, ga bjale go na le madumedi a 9 900 lefaseng ka bophara, ao a mangwe a ona a hwetšagalago dikarolong tše dintši tša lefase gomme a na le ditho tše dimilione. Go šišinywa gore 70 lekgolong ya batho ke ditho tša madumedi a magolo a mahlano—Bobuddha, Bohindu, Bojuda, Bokriste le Bomoseleme. Ge e ba madumedi ka moka a rapela Modimo o tee, gona madumedi a a mahlano a swanetše go swana ka dilo tše dintši dithutong tša ona, tsela yeo a hlalosago Modimo ka yona gotee le ka tsela yeo a hlalosago morero wa Modimo ka yona. Ditherešo di bontšha’ng?

 Ra-thutatumelo wa Mokatholika Hans Küng o bolela gore madumedi a magolo ruri a na le dilo tša motheo tšeo a swanago ka tšona tša mabapi le kamoo batho ba swanetšego go swarana ka gona. Ka mohlala, a mantši a ona a dumelelana ka taba ya go se bolaye, go se bolele maaka, go se utswe, go se be le thobalano le ba leloko, gomme a ruta go hlompha batswadi gotee le go rata bana. Lega go le bjalo, madumedi a a magolo a fapane kudu ditabeng tše dingwe, kudu-kudu tseleng yeo a hlalosago Modimo ka yona.

Ka mohlala, ma-Hindu a rapela medimo e mentši, mola go thwe ma-Buddha ga a kgonthišege ka Modimo yo e lego motho. Bomoseleme bo ruta gore go na le Modimo o tee. Go bjalo le ka dikereke tšeo di ipolelago gore ke tša Bokriste, eupša bontši bja tšona di bolela gore Modimo ke Boraro-botee. Gaešita le magareng ga dikereke, go na le dithuto tše di fapa-fapanego. Makatholika a rapela Maria, mmago Jesu, eupša Maprotestanta ga a mo rapele. Go laola pelego go iletšwa ke Makatholika eupša Maprotestanta a mantši ga a iletše seo. Le gona, Maprotestanta ga a dumelelane ge go tliwa tabeng ya bosodoma.

Na ke mo go kwagalago go nagana gore madumedi ao a rutago ditumelo tše bjalo tše di fapa-fapanego ka moka a ka ba a rapela Modimo o tee? Le gatee. Ka mo go fapanego, mafelelo e ka ba go gakanega feela ge e le mabapi le gore Modimo ke mang le gore ke eng seo a se letetšego go bao ba mo rapelago.

Na Madumedi a Kopanya Batho Goba a a ba Aroganya?

Ge e ba madumedi ka moka a lebiša go Modimo o tee, ruri re ka bona bjo bongwe le bjo bongwe bo leka ka matla go kopanya batho le go dira gore go be le khutšo. Na ditherešo di bontšha gore a dira se? Histori e bontšha gore go e na le gore madumedi a kopanye batho, a ile a ba mothopo wa dikarogano le dintwa. Anke re eleng hloko mehlala e sego kae.

Go tloga lekgolong la nywaga la bo-11 go fihla go la bo-13, Bojakane, e lego ditšhaba tšeo di ipolelago gore ke tša Bokriste, bo ile bja ya ntweng le dipušo tša Mamoseleme lelokelong la Dintwa tše go thwego ke tše Kgethwa. Lekgolong la nywaga la bo-17 kua Yuropa, Makatholika le Maprotestanta a ile a lwa Ntweng ya Nywaga e Masome-tharo. Ka 1947, gatee-tee ka morago ga gore kontinente e nyenyane ya India e hwetše tokologo go Great Britain, ma-Hindu le Mamoseleme a ile a lwa. Morago bjale Makatholika le Maprotestanta a ile a lwa nywaga e mentši kua Leboa la Ireland. Bohlabela bja Magareng, Bajuda le Mamoseleme ba sa dutše ba e-lwa. Le gona mohlala o mogolo ke wa Ntwa ya II ya Lefase, yeo e bego e akaretša ditho tša madumedi a magolo ka moka a mahlano, le yeo go yona go bego go e-lwa le ditho tša bodumedi bjo tee.

Se se lebiša phethong yeo e sa ganetšegego. Madumedi a lefase ga se a tliša khutšo le botee, goba go lebiša batho go Modimo o tee. Ka mo go fapanego, a ile a aroganya batho a ba a gakantšha batho mabapi le Modimo le kamoo a swanetšego go rapelwa. Lega go le bjalo, motho le e le ofe yo a nyakago go tla go Modimo wa therešo o swanetše go kgetha ka kelohloko tsela yeo a tlago go sepela ka yona. Se se dumelelana le seo se kgothaletšwago ke Beibele, e lego e nngwe ya dipuku tša kgale kudu tša bodumedi tšeo di tsebjago ke batho.

Ikgetheleng yo Lena le Tlago go mo Hlankela

Beibele e bontšha gabotse gore go hwetša tsela yeo e lebišago go Modimo wa therešo go  nyaka gore re naganišiše ka mo go tseneletšego le go itirela kgetho. Jošua, mohlanka wa Jehofa Modimo, o boditše setšhaba sa Isiraele ya bogologolo gore: “Ikxetheleng lehono yo Le rataxo xo mo hlankêla, e ka ba medimo yela ye bô-tata-weno ba e hlanketšexo mola bà sa le mošola wa noka, xoba e ka ba medimo yé ya Ba-Amoro ba Le dutšexo mo naxeng ya bôná. Xe e le nna le ba lapa la-ka, rena re dirêla Morêna.” Nywaga ka morago, moporofeta Eliya o ile a kgothaletša batho go dira kgetho e swanago ka gore: “Le tlo kxaotša neng xo hlotšetša ka dithokô tše pedi? Xe Modimo è le Morêna, xôna latêlang Yêna; xe Modimo è le Baali [modingwana wa Bakanana], xôna o lateleng.”—Jošua 24:15, 16; 1 Dikxoši 18:21.

Mangwalo a le ditemana tše dingwe tša Beibele a bontšha gabotse gore bao ba nyakago go hlankela Modimo wa therešo ba swanetše go ikgethela ka bobona. Boemo ke bjo bo swanago lehono. Ge e ba re nyaka go rapela le go hlankela Modimo wa therešo, le rena re swanetše go dira kgetho e nepagetšego. Eupša ke’ng seo se ka re thušago go dira kgetho yeo ditabeng tša borapedi? Re ka hlaola bjang barapedi ba therešo?

Barapedi ba Therešo ba Tsebja ka Dienywa tša Bona

Jesu Kriste o boditše balatedi ba gagwe mabapi le barapedi ba therešo le barapedi ba maaka gore: “Batho ga ba ke ba fula dirara meetlweng goba mago dimeleng tše di hlabago, na ba dira bjalo? Ka mo go swanago sehlare se sengwe le se sengwe se sebotse se enywa dienywa tše dibotse, eupša sehlare se sengwe le se sengwe se se bodilego se enywa dienywa tše di hlokago mohola; sehlare se sebotse se ka se enywe dienywa tše di hlokago mohola, le sehlare se se bodilego se ka se enywe dienywa tše dibotse . . . . Ka gona, ruri batho bao le tla ba tseba ka dienywa tša bona.” Ka lebaka leo, barapedi ba therešo ba tla lemogwa ka dienywa goba mediro ya bona. Dienywa tše ke eng?—Mateo 7:16-20.

Sa mathomo, borapedi bja therešo bo kopanya badumedi ka lerato. Jesu o hlaloseditše barutiwa ba gagwe gore: “Ke le nea taelo e mpsha ya gore le ratane; go etša ge ke le ratile, gore le lena le ratane. Bohle ba tla tseba ka se gore le barutiwa ba-ka, ge e ba le ratana.” Balatedi ba therešo ba Kriste ba swanetše go bontšhana lerato ka tsela e kgethegilego kudu moo babogedi ba bona ba ka bonago gore ke barapedi ba therešo.—Johane 13:34, 35.

Ka baka le, e tla ba mo go sa swanelago go nagana gore Bakriste ba therešo ba ka lwa le Bakriste-gotee le bona ntweng. Na ditho tša kereke di dira ka go dumelelana le tekanyetšo ye? Ntweng ya II ya Lefase, bodumedi bjo tee feela bjo bogolo bjoo bo ilego bja dula bo sa šišinyege le go gana go akaretšwa ntweng ka tsela le ge e le efe  ke Dihlatse tša Jehofa. Dr. Hanns Lilje, yo e kilego ya ba mopišopo wa Kereke ya Protestanta kua Hannover, Jeremane, o ngwadile mabapi le Dihlatse tša Jehofa gore: “Ba ka bolela ka mo go swanetšego gore ke bona feela e lego baganetši ba bagolo ba Pušo ya Boraro.” Nakong ya ntwa yeo, Dihlatse dinageng tše dintši di ile tša kgetha go tlaišwa go e na le go kgothaletša goba go thekga ntwa.

Ke dienywa dife tše dingwe tšeo Jesu a bego a nagana ka tšona tšeo di bego di tla hlaola barutiwa ba kgonthe? Go seo se tsebjago e le Thapelo ya Morena, Jesu o ile a thoma ka gore: “Tatago rena wa magodimong, leina la gago a le kgethagatšwe. Mmušo wa gago a o tle. Thato ya gago a e direge le mo lefaseng bjalo ka ge e direga legodimong.” Jesu o ile a etiša pele go kgethagatšwa ga leina la Modimo, Jehofa. O be a kganyoga gore ka Mmušo wa Modimo, thato ya Jehofa e dirwe mo lefaseng. Ke bodumedi bofe bjoo bo kwala-kwatšago leina la Jehofa gotee le go tsebatša gore Mmušo wa Modimo ke wona kholofelo e nnoši ya batho ya go tliša khutšo lefaseng? Dihlatse tša Jehofa di bolela ditaba tše dibotse tša Mmušo dinageng le ditikologong tše 236 le go phatlalatša dikgatišo ka maleme a fetago a 470.—Mateo 6:9, 10.

Go oketša moo, Dihlatse tša Jehofa di latela mohlala wa Jesu wa go se tšee karolo ditabeng tša dipolitiki le dingangišanong tša tša leago. Jesu o boletše ka barutiwa ba gagwe gore: “Bona ga se karolo ya lefase go etša ge nna ke se karolo ya lefase.” Go oketša moo, Dihlatse di amogela Beibele e le Lentšu la Modimo e bile di kgodišegile gore “Lengwalo ka moka le buduletšwe ke Modimo gomme le hola ka go ruta, go sola, go lokiša dilo, go laya ka toko, gore motho wa Modimo a swanelege ka botlalo, a hlangwe ka mo go feletšego bakeng sa modiro o mongwe le o mongwe o mobotse.”—Johane 17:14, 17; 2 Timotheo 3:16, 17.

Bodumedi bja Therešo ke bjo bo Fapanego

Dienywa tše—lerato la boikgafo, kganyogo ya go kgethagatša leina la Jehofa, go tsebatša Mmušo wa Modimo, go ikarola lefaseng le go dumela Beibele—ka moka di hlaola barapedi ba therešo. Dienywa tše bjalo gape di dira gore barapedi ba kgonthe e be bao ba arogilego madumeding a mangwe. Mosadi yo mongwe yo a ilego a thabela dipoledišano tše mmalwa le Dihlatse tša Jehofa o ile a itirela diphetho gomme a re: “Ke tseba madumedi a mantši gomme a swana le a mangwe. Ke lena feela bao le fapanego ka mo go feletšego le madumedi a mangwe.”

Go molaleng gore madumedi ka moka ga a lebiše go Modimo o tee. Eupša go na le sehlopha se tee seo se arogilego go tše dingwe ka moka—Dihlatse tša Jehofa, tšeo ga bjale di balwago ka dimilione tše di fetago tše šupa lefaseng ka bophara. Ka go thekga le go latela Lentšu la Modimo, Beibele, di dirile seo go sego sehlopha goba mokgatlo le ge e le ofe o bego o ka se dira, e lego go kopanya batho ba ditšhaba, maleme, ditlogo le merafo e fapa-fapanego borapeding bja Modimo a nnoši wa therešo, Jehofa. Di tla thabela go go thuša go ithuta ka Modimo wa therešo, gore o tsebe seo a se nyakago go wena le go thabela khutšo le polokego yeo e tlišwago ke go rapela Modimo ka tsela yeo a e amogelago. Na yeo ga se pakane e nago le morero?

[Seswantšho go letlakala 14]

Moperisita wa mo-Orthodox o šegofatša madira a mafsa kua Ukraine ka 2004

[Mothopo]

GENIA SAVILOV/AFP/Getty Images

[Seswantšho go letlakala 15]

Dihlatse tša Jehofa di thuša batho kae le kae go ithuta ka Modimo le ka Mmušo wa gagwe

[Methopo ya Diswantšho go letlakala 12]

Page 12: Buddhist woman: © Yan Liao/Alamy; Hindu holy man: © imagebroker/Alamy; page 13: Man reading Koran: Mohamed Amin/Camerapix; Jewish man: Todd Bolen/Bible Places.com