Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Ke ka baka la’ng batho ba re “amene” ge ba phetha thapelo?

Lentšu “amene,” ka Sepedi le ka Segerika, ke phetolelo ya mmiletšo ya lentšu la Seheberu la ʼa·menʹ. Lentšu le, leo gantši le bolelwago ke batheetši ka nako e tee thapelong, kenong, tšhegofatšong, goba thogakong, ge e le gabotse le ra gore “a go be bjalo,” goba “ka kgonthe.” Go bolela lentšu le go bontšha gore o dumelelana le seo se sa tšwago go bolelwa. Go ya ka puku e nngwe ya ditšhupetšo, “lentšu le le bontšha kgodišego, therešo, potego le go hloka pelaelo.” Mehleng ya Beibele, lentšu le gape le be le dumelelanya motho ka molao le keno goba kgwerano gotee le ditla-morago tša yona.—Doiteronomio 27:15-26.

Ge a be a dira boboledi le ge a be a ruta, Jesu o be a thoma dipolelo tše dingwe tša gagwe ka lentšu “amene.” Ka go dira bjalo, o be a gatelela go botega ka mo go feletšego ga seo a bego a tlo se bolela. Mabakeng a, lentšu la Segerika la a·menʹ le fetoletšwe e le “ruri” goba “ke xôna.” (Mateo 5:18; 6:2, 5; Beibele ya Sepedi) Ge Jesu a le diriša gabedi, bjalo ka ge a dira Ebangeding ya Johane ka moka, lentšu le le fetolelwa e le “ruri-ruri.” (Johane 1:51) Go diriša ga Jesu lentšu amene ka tsela ye go thwe ke tsela ya moswana-noši ya go le diriša ka dingwalweng tše kgethwa.

Ka Mangwalong a Bakriste a Segerika, sereto “Amene” se dirišwa go Jesu go bontšha gore bohlatse bja gagwe ke bjo bo ‘botegago le bja therešo.’—Kutollo 3:14.

Urime le Tumime e be e le eng?

Go bonagala Urime le Tumime di be di dirišwa Isiraeleng ya bogologolo go lemoga thato ya Jehofa ditabeng tšeo di bego di akaretša setšhaba goba baetapele ba sona. Dilo tše di be di filwe moperisita yo mogolo gomme di be di bewa ka potleng ya “Thêbyana ya Kahlolô.” (Ekisodo 28:15, 16, 30) Gaešita le ge Mangwalo a sa hlalose dilo tše goba tirišo ya tšona ka go lebanya, go bonagala ditemana tše dingwe di umaka gore di be di dirišwa bjalo ka matengwa ao a bego a ka feleletša ka gore Modimo a arabe ka “ee,” goba “aowa,” goba ka go se nee karabo le gatee.

Mohlala o mongwe wa go dirišwa ga tšona ka tsela e bjalo e be e le ge Dafida a be a dira gore Abyathara a mo nee seo go bonagalago e be e le kobo ya moperisita yeo e bego e e-na le Urime le Tumime. Dafida o ile a botšiša Jehofa dipotšišo tše pedi: ‘Na Saulo o tlo tla a nthakediša?’ le “A beng ba motse wa Kegila ba tlo nkxafêla diatleng tša xaxwe?” Dikarabo tša dipotšišo tšeo tše pedi e bile ee, gomme seo se ile sa kgontšha Dafida go dira diphetho tše di nepagetšego.—1 Samuele 23:6-12.

Pejana, Kgoši Saulo o ile a diriša Urime le Tumime go bona pele gore na molato o be o e-na le setšhaba, yena goba Jonathane, gomme sa bobedi a bone ge e ba molato o e-na le yena goba morwa wa gagwe. (1 Samuele 14:40-42) Ka morago, ge Saulo a se sa amogelwa ke Modimo, Modimo o be a se sa mo nea tlhahlo “ka diloro le ga e le ka Urime goba ka baporofeta.”—1 Samuele 28:6PK.

Go ya ka setšo sa Bajuda, go dirišwa ga Urime le Tumime go fedile ge tempele ya Jehofa e be e senywa ka 607 B.C.E.

[Seswantšho go letlakala 27]

“Amene,” Kutollo 3:14. Codex ya Alexandria, lekgolo la bohlano la nywaga C.E.