1. Kaj lahko med drugim pripelje do razdvojenosti v družini?

KAKO srečne so družine, v katerih vladajo ljubezen, razumevanje in mir. Upamo, da je tako tudi v vaši družini. Na žalost pa se mnogoštevilne družine še zdaleč ne ujemajo s tem opisom in jih razdvajajo vse mogoče reči. In kaj jih razdvaja? V tem poglavju bomo pregledali tri takšne stvari. V nekaterih družinah je to različna verska pripadnost. V drugih morda to, da imajo otroci različne biološke starše. Spet drugje pa, kot da bi se družinski člani oddaljevali drug od drugega v boju za vsakdanje preživetje ali pa v želji po tem, da bi se gmotno kar najbolj opomogli. Pa vendar, kar eno družino razdvaja, druge morda sploh ne prizadene. Zakaj je tako?

2. Kje vse nekateri iščejo vodilo za družinsko življenje, toda kje najdemo zanj najboljše vodilo?

² En dejavnik je zorni kot, iz katerega gledate na stvar. Če se res iskreno trudite razumeti, kako na kaj gleda drugi, boste verjetno prej sprevideli, kaj storiti, da bi ohranili družino zedinjeno. Drugi dejavnik pa je to, čému se pustite voditi. Mnogi se ravnajo po nasvetu sodelavcev, sosedov, časopisnih zaupnih pomenkarjev ali pa po kakšnem drugem človeškem vodilu. Najdejo pa se tudi takšni, ki gredo gledat v Božjo Besedo, kaj v njej piše o položaju, v katerem sami trenutno so, in nato v praksi izpeljejo to, kar se iz nje naučijo. Kako si lahko torej družina s tem pomaga ohraniti mir pri hiši? (2. Timoteju 3:16, 17)

3. a) Kako Biblija svetuje glede sklepanja zakonske zveze s kom druge vere? b) Katera bistvena načela veljajo takrat, kadar je veren le eden od obeh partnerjev?

³ Biblija nam odločno odsvetuje, da bi se poročali z nekom, ki je drugačnega verskega prepričanja. (5. Mojzesova 7:3, 4, NW; 1. Korinčanom 7:39) Toda morda ste resnico iz Biblije spoznali šele po poroki, vaš mož pa ne. Kaj storiti tedaj? Zakonska zaobljuba s tem seveda ne neha veljati. (1. Korinčanom 7:10) V Bibliji je namreč velik poudarek na trajnosti zakonskih vezi, zraven pa še spodbuda vsem poročenim, naj ne bežijo od drugačnosti, temveč naj jih raje zgladijo. (Efežanom 5:28–31; Titu 2:4, 5) Kaj pa, če mož močno nasprotuje temu, da bi živeli po biblijski veri? Morda vas ovira pri obiskovanju občinskih shodov, ali pa pravi, da ne mara, da bi njegova žena hodila po hišah in govorila o veri. Kaj boste takrat?

4. Kako lahko žena, katere mož ni iste vere kot ona, kaže, da se zna vživeti vanj?

⁴ Vprašajte se: ‚Zakaj mož méni tako?‘ (Pregovori 16:20, 23, NW) Če ne razume popolnoma, kaj delate, je morda v skrbeh za vas. Ali pa morebiti nanj pritiskajo sorodniki, ker pač ne sodelujete več pri teh ali onih običajih, ki njim toliko pomenijo. Neki takšen soprog je sam povedal tole: »Kadar sem bil doma čisto sam, sem se počutil tako zapuščenega.« Zdelo se mu je, da bo kar ob ženo zaradi neke vere. Bil pa je preponosen, da bi ji priznal, kako osamljenega se počuti. Morda mož potrebuje le vaše zagotovilo, da zdaj, ko ljubite Jehova, njega zato ne ljubite nič manj, kot ste ga prej. Vzemite si zato čas zanj.

5. Kaj mora uravnovesiti žena, katere mož je druge vere?

⁵ Razmisliti pa morate še o nečem pomembnejšem, če naj bi se svojega položaja modro lotili. Božja  Beseda žene opominja: »Podrejajte se [bodite pokorne, AC] svojim možem, kakor se spodobi v Gospodu.« (Kološanom 3:18, EI) Žene torej svari pred duhom neodvisnosti. Hkrati pa iz besed »kakor se spodobi v Gospodu« spoznavamo, da je ob pokornosti možu treba upoštevati tudi pokornost Gospodu. Oboje je treba uravnovesiti.

6. Na katera načela bi morala misliti krščanska soproga?

⁶ Kristjanu sta obiskovanje občinskih shodov in oznanjevanje drugim o svoji na Bibliji temelječi veri pomembna vidika pravega čaščenja, ki ju nikakor ne bi smel zanemarjati. (Rimljanom 10:9, 10, 14; Hebrejcem 10:24, 25) Kaj bi torej storili, če bi vam kak človek kar naravnost prepovedal pokoravati se izrecni Božji zahtevi? Apostoli Jezusa Kristusa so se slovesno izrekli: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi.« (Dejanja 5:29) S tem svojim zgledom so postavili precedens, ki  nam je lahko za vodilo v marsikaterih življenjskih okoliščinah. Ali boste Jehovu iz ljubezni, ki jo čutite do njega, vdani tako, kot mu po pravici pripada? In ali boste obenem iz ljubezni in spoštovanja, ki ju čutite do moža, skušali to izpolnjevati tako, da bo to tudi zanj sprejemljivo? (Matevž 4:10; 1. Janezov 5:3)

7. V čem mora biti krščanska soproga odločna?

⁷ Jezus je dal vedeti, da to vedno ne bo mogoče. Svaril je, da se bodo verni zaradi nasprotovanja pravemu čaščenju tu in tam počutili kar odrezane od svoje družine, kot bi se mednje in ostalo družino zarezal meč. (Matevž 10:34–36) Prav to je skusila neka Japonka. Mož ji je nasprotoval 11 let. Z njo je silno grdo ravnal, večkrat jo je celo zaklenil ven. Ona pa je vztrajala. Pri tem so ji pomagali tudi prijatelji iz krščanske občine. Neprenehoma je molila. V veliko ohrabritev ji je bil tudi stavek iz Prvega Petrovega lista 2:20. Ta kristjanka je bila prepričana, da se ji bo lepega dne, če bo ostala trdna, tudi mož pridružil in bosta odtlej skupaj služila Jehovu. In tako se je tudi zgodilo.

8., 9. Kako naj bi soproga ravnala, da ne bi pred moža postavljala nepotrebnih ovir?

⁸ Veliko je čisto praktičnih stvari, s katerimi lahko vplivate na partnerjevo stališče. Na primer: če možu ni prav že to, kaj verujete, mu ne dajajte povoda za to, da bi se upravičeno pritoževal še nad čim drugim. Naj bo dom vedno snažen. Glejte na svojo zunanjost. Velikodušno izražajte, da ga ljubite in cenite. Ne kritizirajte ga, raje mu bodite v oporo. Naj vidi, da ga priznavate za glavo. Če se vam je po vašem zgodila krivica, ne vračajte hudega s hudim. (1. Petrov 2:21, 23) Upoštevajte človeško nepopolnost; če se že kdaj sporečeta, se vi prvi ponižno opravičite. (Efežanom 4:26)

 ⁹ Naj se ne dogaja, da bi moral mož zato, ker ste bili na shodu, obedovati toliko pozneje. Krščansko strežbo pa morda načrtujte takrat, ko je mož zdoma. Modro je tudi, če žena kristjanka možu ne oznanjuje, kadar mu to ni po volji, in raje posluša to, kar svetuje apostol Peter: »Bodite, žene, podrejene svojim možem! Tako bodo tisti, ki ne verujejo besedi, pridobljeni že po vedénju svojih žena, brez prigovarjanja, ker bodo opazovali vaše spoštljivo in neoporečno življenje.« (1. Petrov 3:1, 2, EI) Krščanske soproge si prizadevajo čedalje celoviteje odsevati sadove Božjega duha. (Galatom 5:22, 23)

10. Kakšen bi moral biti veren mož do žene, če je ta drugačnega prepričanja?

¹⁰ Kaj pa, če krščansko živi samo mož, žena pa ne? V Bibliji je vodilo tudi za takšne primere. Takole beremo: »Če ima kak brat neverno ženo in je ta voljna živeti z njim, naj je ne odpušča.« (1. Korinčanom 7:12, EI) Može tudi opominja: »Ljubite žene svoje.« (Kološanom 3:19)

11. Kako lahko mož kaže sprevidevnost in obzirno uveljavlja glavarstvo nad ženo, če ta ne živi krščansko?

¹¹ Če imate ženo, ki je drugačne vere kot vi, še zlasti pazite, da jo boste spoštovali in upoštevali njene občutke. Kot odraslemu človeku tudi njej pripada določena svoboda, da more udejanjati to, kar ji nalaga njena vera, četudi se vi s tem ne strinjate. Ko se boste prvič pogovarjali z njo o svoji veri, nikar ne pričakujte, da bo svoje dolgoletno verovanje kar zavrgla in ga zamenjala za nekaj novega. Nikar je ne zavračajte, češ da so verski običaji, ki jih ona in njena družina že dolgo negujejo, zmotni, raje skušajte z njo potrpežljivo razpravljati na podlagi Svetega pisma. Mogoče pa  se le čuti zapostavljeno, če morda veliko časa posvečate občinskim dejavnostim. Resda vam pri služenju Jehovu morda nasprotuje, toda tisto njeno bistveno sporočilo je mogoče le: »Želim, da mi posvetiš več časa!« Bodite potrpežljivi. Ob vaši ljubeči pozornosti bo morda čez čas tudi ona bolj pripravljena poprijeti za pravo, resnično čaščenje. (Kološanom 3:12–14; 1. Petrov 3:8, 9)

12. Kako pri vzgoji otrok udejanjati svetopisemska načela, četudi sta mož in žena različnih ver?

¹² Če družina v čaščenju ni enotna, lahko postane verska vzgoja otrok včasih kaj sporna. Kako pa naj bi tudi tedaj udejanjali svetopisemska načela? Po Bibliji ima prvenstveno odgovornost za poučevanje otrok oče, toda tudi mati ima pri tem pomembno vlogo. (Pregovori 1:8; primerjaj 1. Mojzesova 18:19; 5. Mojzesova 11:18, 19.) Četudi oče ne priznava Kristusovega glavarstva, je še vedno on glava družine.

13., 14. Kaj lahko naredi žena, če ji mož prepoveduje jemati otroke na krščanske shode ali preučevati z njimi?

¹³ Nekateri neverni možje nimajo nič proti, če otroke poučuje o veri žena, drugi pa temu ugovarjajo. Kaj tedaj, če vam mož ne dovoli jemati otrok na občinske shode ali vam celo prepoveduje z njimi doma preučevati Biblijo? Potem boste pač morali uravnovesiti nekatere obveze: obvezo, ki jo imate do Boga Jehova, do moža, ki vam je glava, in do svojih ljubljenih otrok. Kako pa lahko vse to uskladite?

¹⁴ Prav gotovo boste o tem molili. (Filipljanom 4:6, 7; 1. Janezov 5:14) Toda na koncu morate vendarle sami odločiti, kaj boste storili. Če boste obzirni in boste dali možu jasno vedeti, da ne ogrožate njegovega glavarstva, se utegne njegovo nasprotovanje nazadnje le  ohladiti. Pa tudi če vam mož prepove jemati otroke s sabo na shode ali z njimi formalno preučevati Biblijo, jih lahko vseeno kako učite. V vsakdanjem pogovoru, pa tudi s svojim zgledom, jim skušajte vsaj kolikor toliko vcepiti to, da bodo ljubili Jehova, verovali v njegovo Besedo, spoštovali starše – tudi svojega očeta, se ljubeče zanimali za druge ljudi in cenili dobre delovne navade. Morda pa bo mož sčasoma le opazil pozitivne rezultate in vam bo nazadnje še hvaležen za trud. (Pregovori 23:24)

15. Kakšno odgovornost ima verni oče pri vzgoji otrok?

¹⁵ Če pa ste mož in ste veren, žena pa ni, potem je na vas odgovornost, da vzrejate svoje otroke v »Jehovovi disciplini in umski uravnavi«. (Efežanom 6:4, NW) Ob tem pa naj bi s svojo ženo vsekakor ravnali prijazno, ljubeče in razumno.

16., 17. Na katera biblijska načela ne smejo otroci pozabljati, če sprejmejo vero, ki je drugačna od tiste, ki jo imajo njihovi starši?

¹⁶ Prav nič nenavadnega ni več, če že mladoletni otroci privzemajo verska naziranja, ki so drugačna od tistih, ki jih imajo njihovi starši. Ste morda tudi vi naredili kaj takšnega? Če ste, je v Bibliji nasvet tudi za vas.

¹⁷ V Božji Besedi beremo: »Bodite poslušni roditeljem svojim v Gospodu; zakaj to je pravično. ‚Spoštuj očeta svojega in mater svojo.‘ « (Efežanom 6:1, 2) Starše je torej treba primerno spoštovati. Seveda jih je treba ubogati, vendar hkrati ne gre pozabljati na pravega, resničnega Boga. Ko je otrok dovolj star, da lahko sam odloča, je obenem tudi čedalje bolj odgovoren za svoja dejanja. Pa ne le ko gre za posvetni zakon, temveč še zlasti ko gre za božji zakon. V Bibliji namreč  piše: »Vsakdo izmed nas [bo] zase odgovor dajal Bogu.« (Rimljanom 14:12)

18., 19. Kako lahko otroci staršem, če so ti drugačne vere kot oni, pomagajo bolje razumeti svojo vero?

¹⁸ Če morate zaradi svojega verovanja v življenju kaj spremeniti, skušajte ob tem razumeti tudi gledanja svojih staršev. Če ste zaradi spoznavanja in udejanjanja biblijskih naukov spoštljivejši, ubogljivejši in pridneje naredite, kar vam rečejo, jim je to najbrž že všeč. Vendar če zaradi nove vere zavračate tudi verovanja in običaje, ki so njim samim močno prirasli k srcu, pa se jim morda zdi, da zavračate dediščino, ki so vam jo hoteli zapustiti. Morda se tudi bojijo za vaš blagor, če vidijo, da to, kar počnete, pri ljudeh ni priljubljeno, ali pa da se zaradi tega ne ženete za stvarmi, s katerimi bi si po njihovem zagotovili gmotno blaginjo. Ovira je lahko tudi ponos. Mogoče se jim zdi, da pravzaprav hočete reči, da imate prav vi, oni pa da se motijo.

¹⁹ Zato skušajte svoje starše čim prej seznaniti s kom od starešin ali pa s kom od drugih zrelih Prič iz krajevne občine. Povabite starše, naj obiščejo kraljestveno dvorano, da bodo sami slišali, o čem se tam razpravlja, in na lastne oči videli, kakšni ljudje so Jehovove priče. Morebiti se bodo sčasoma le omehčali. Pa tudi če vam starši trdovratno nasprotujejo, uničujejo biblijsko literaturo in vam prepovedujejo obiskovati krščanske shode, imate ponavadi še vedno možnosti, da berete kje drugje, se pogovarjate s sokristjani in pričujete ter pomagate ljudem priložnostno. Prav tako lahko tudi molite k Jehovu. Nekateri mladi morajo pač s čem več počakati na takrat, ko so naposled dovolj stari, da lahko zaživijo na svoje, zunaj družinskega doma. Toda naj je doma tako ali  drugače, ne pozabite ‚spoštovati očeta svojega in matere svoje‘. Prispevajte tudi vi svoj delež k temu, da bo v hiši mir. (Rimljanom 12:17, 18) Predvsem pa bodite v miru z Bogom.

20. Kakšni občutki se lahko pojavijo pri otrocih, če imajo očima ali mačeho?

²⁰ Mnogokje pa do največjih izzivov, s katerimi se mora družina spoprijemati, ne prihaja z verske plati, temveč z biološke. Mnoge današnje družine namreč sestojijo iz otrok, ki jih je eden od zakoncev ali pa sta jih kar oba pripeljala iz prejšnjega zakona. Pri otrocih iz takšnih družin lahko udarita na dan ljubosumnost in zamera, utegne pa priti tudi do lojalnostnega konflikta. Tako morda zavračajo vsakršen iskren poskus očima ali pa mačehe, ki se sicer trudita, da bi jim bila dober oče oziroma mati. Kaj lahko pomaga takšni družini do uspeha?

21. Zakaj naj bi si krušni starši kljub svojim posebnim okoliščinam pomagali z načeli, ki so v Bibliji?

²¹ Čeprav živite v posebnih okoliščinah, vedite, da biblijska načela, s katerimi je v drugih družinah mogoče uspeti, veljajo tudi za vašo družino. Kadar pride do kakega problema, se vam morda trenutno zdi, da ga lahko omilite z neupoštevanjem teh načel, toda skoraj zagotovo si boste tako nakopali poznejše srčne bolečine. (Psalm 127:1; Pregovori 29:15) Negujte modrost in sprevidevnost – modrost zato, da bi znali udejanjati božja načela z mislijo na dolgoročne koristi, sprevidevnost pa zato, da bi znali ugotoviti, zakaj kdo od družinskih članov kaj reče oziroma naredi. Pri tem tudi ne gre brez sposobnosti vživetja v čustva drugega. (Pregovori 16:21; 24:3; oboje NW; 1. Petrov 3:8)

22. Zakaj je morda otrokom težko sprejeti očima ali mačeho?

 ²² Če ste očim ali mačeha, se nemara spominjate, da so vas otroci bržkone lepo sprejeli, dokler ste bili še družinski prijatelj ali prijateljica. Toda brž ko ste jim postali očim ali mačeha, so se v odnosu do vas spremenili. Otroci morda ob spominih na biološkega roditelja, ki ne živi več z njimi, v sebi preživljajo lojalnostni konflikt. Morda se jim zdi, ko da jim želite vzeti ljubezen, ki jo čutijo do odsotnega roditelja. Včasih vam lahko celo brezobzirno zabrusijo, češ da vi že niste njihov oče oziroma njihova mati. Takšne besede vsekakor bolijo. Kljub temu pa ‚ne bodite prenaglega duha za jezo‘ ali užaljenost. (Propovednik 7:9) Če hočete biti zadevi kos, vam je vsekakor treba, sprevidevnosti in sposobnosti vživetja v čustva otrok.

23. Kako uveljavljati disciplino v družinah s pastorki?

²³ Ti kvaliteti sta zlasti odločilni takrat, kadar uveljavljate disciplino. Ta naj bo dosledna. (Pregovori 6:20; 13:1, NW) Kajpada niso vsi otroci enaki, zato bo tudi discipliniranje morda zdaj takšno, drugič drugačno. Nekateri krušni starši ugotavljajo, da je ta vidik starševstva vsaj na začetku morda bolje prepustiti biološkemu roditelju. Je pa bistveno, da se z disciplino oba strinjata in jo tudi podpirata, pri tem pa ne dajeta prednosti naravnim potomcem pred pastorkom. (Pregovori 24:23) Ubogljivost je seveda pomembna, upoštevati pa je treba tudi nepopolnost. Zdržite se preveč čustvenih reakcij. Disciplinirajte z ljubeznijo. (Kološanom 3:21)

24. S čim je v družini krušnih staršev in pastorkov mogoče preprečiti, da ne bi prihajalo do nravstvenih problemov med člani različnega spola?

²⁴ Z družinskimi pogovori se da marsikatero težavo vnaprej obiti. Družina se tako lahko osredotoča  na najpomembnejše reči v življenju. (Primerjaj Filipljanom 1:9–11.) Drug drugega lahko tako tudi spominjajo, s čim lahko vsak od njih prispeva k uresničenju družinskih ciljev. Poleg tega lahko z odkritimi družinskimi pogovori preprečujejo nravstvene probleme. Tako je dekletom treba razložiti, kako naj se oblačijo in vedejo do očima oziroma do morebitnih sinov krušnega roditelja, fantom pa svetovati, kako naj se spodobno vedejo do mačehe oziroma morebitnih hčera krušnega roditelja. (1. Tesaloničanom 4:3–8)

25. Ob katerih kvalitetah je lažje vzdrževati mir v družinah krušnih staršev in pastorkov?

²⁵ Pri tem, ko se trudite, da bi uspešno premagali izzive krušnega roditeljstva, pa bodite potrpežljivi. To,  da se stkejo novi medosebni odnosi, pač zahteva svoj čas. Zaslužiti si ljubezen in spoštovanje otrok, s katerimi vas ne veže biološka vez, je res lahko silno težka naloga. Je pa izvedljiva. Modro in sprevidevno srce združeno z močno željo razveseljevati Jehova, je ključ za mir v družinah krušnih staršev in pastorkov. (Pregovori 16:20, NW) Če imate takšne kvalitete, pa ste lahko kos tudi drugačnim okoliščinam.

26. Kako lahko problemi in mnenja glede gmotnih dobrin razdvajajo družino?

²⁶ Družine so lahko v mnogočem razdvojene zaradi problemov in nazorov, ki se krešejo ob gmotnih  dobrinah. Na žalost se nekatere družine trgajo zato, ker se njihovi člani prepirajo zaradi denarja ali ker želijo biti bogati ali pa vsaj malo bogatejši. Do razdvajanj lahko prihaja tudi takrat, kadar imata oba partnerja posvetno zaposlitev in govorita o »mojem denarju in tvojem denarju«. Če pa se partnerja že ne prepirata, jima morda, če sta oba zaposlena, ob natrpanem urniku ostaja malo časa, ki bi ga imela drug za drugega. Poleg tega pa zdaj po svetu narašča težnja, da gredo očetje za daljša obdobja – mesece ali celo leta – živet drugam, stran od svojih družin, da bi zaslužili več denarja, toliko, kolikor ga doma nikoli ne bi mogli. Iz tega se lahko porodijo zelo resni problemi.

27. Katera načela so lahko v pomoč družini, ki jo teži finančno breme?

²⁷ Glede tega, kako v takšnem položaju ravnati, ni mogoče postavljati nikakršnih pravil, saj se pač različne družine ubadajo z različnimi pritiski in potrebami. Kljub temu pa si lahko pomagajo s tistim, kar svetuje Biblija. Iz Pregovorov 13:10 na primer razbiramo, da se nepotrebnemu pehanju lahko včasih ognemo tako, da se ,skupaj posvetujemo‘ (NW). To pa ne pomeni le pripovedovati, kaj človek sam misli, temveč tudi vprašati koga za nasvet in ugotoviti, kaj še drugi misli o stvari. Kot družina pa lahko svoja prizadevanja poenotite tudi tako, da skupaj sestavite realen družinski proračun. Včasih pač ne gre drugače, kot da oba partnerja delata zunaj doma – mogoče vsaj za določen čas – da bi zmogla vse izdatke, še zlasti če imata otroke ali pa koga drugega, za kogar morata skrbeti. Kadar je tako, bi se moral mož truditi, da bi kljub vsemu imel čas tudi za ženo. Skupaj z otroki naj bi ji ljubeče pomagal  pri delu, ki ga je prej morda zmogla sama. (Filipljanom 2:1–4)

28. Na katerih opominih lahko družina, če se po njih ravna, veliko laže gradi enotnost?

²⁸ Pomnite pa, da denar, čeprav je v tej stvarnosti potreben, ne prinaša sreče. Življenja nam prav gotovo ne more dati. (Propovednik 7:12) Pač pa lahko zaradi pretiranega poudarjanja gmotnih dobrin pride do duhovnega in nravstvenega pogina. (1. Timoteju 6:9–12) Koliko bolje je zato najprej iskati Božje kraljestvo in njegovo pravičnost ter imeti zraven še zagotovilo, da nas bo Bog blagoslovil pri tem, ko se trudimo za vsakdanje preživljanje! (Matevž 6:25–33; Hebrejcem 13:5) Če boste pred vse drugo dajali duhovnost in se trudili za mir zlasti z Bogom, boste morda le doživeli, da boste, četudi ste zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin razdvojeni, kot družina v najpomembnejšem resnično enotnejši.