POLEG oznanjevanja od hiše do hiše, ki je še vedno glavni način, s katerim Jehovove priče širijo biblijsko resnico, se je kot zelo učinkovita metoda širjenja dobre novice o Božjem kraljestvu izkazala uporaba privlačnih mizic in vozičkov za literaturo. (Mat. 24:14) Da bi kraljestveni oznanjevalci dosegli ljudi na javnih krajih, uporabljajo stojala, mizice in pulte za literaturo. Poleg tega se je občinam po vsem svetu dostavilo okrog 250.000 vozičkov za literaturo. Kakšen je bil izid?

Odkar se je posebni program oznanjevanja na javnih krajih v večjih mestih leta 2014 uvedel tudi v mestu Dar es Salaam v Tanzaniji, je tam skoraj 700 ljudi zaprosilo za svetopisemski tečaj. Mnogi zainteresirani obiskujejo shode in se zbližujejo z Bogom. V enem letu so ljudje iz  afriških dežel pa tudi od drugod z vozičkov za literaturo vzeli več kot 250.000 izvodov publikacij.

Na Salomonovih otokih, kjer na ogromnem področju, ki ima več kot 300 naseljenih otokov, oznanjuje manj kot 2000 oznanjevalcev, je posebno oznanjevanje na javnih krajih v večjih mestih postala pomembna metoda širjenja semen resnice. V glavnem mestu Honiara so bratje in sestre razdelili več kot 104.000 revij in več kot 23.600 brošur, mnoge od teh so razdelili ljudem z otokov in odročnih vasi, kjer ni Prič. V samo enem popoldnevu so na primer razdelili 400 izvodov knjige Kaj Sveto pismo v resnici uči? in 60 ljudi je zaprosilo za svetopisemski tečaj na domu.

Na otoku Margarita v Venezueli sta redna pionirja Michael in Linda nekega dne zgodaj zjutraj poleg plaže postavljala stojalo za literaturo. Neki moški, ki mu je ime Aníbal, je pristopil k stojalu in sprejel knjigo Sveto pismo uči. Zaupal jima je, da je pred sedmimi leti ravno na tej plaži umrl njegov oče in da od takrat njegova mama trpi za depresijo. Naslednji teden se je Aníbal vrnil ter Michaelu in Lindi povedal, da je na ta dan obletnica očetove smrti. Vzel je mobilni telefon, poklical svojo mamo in prosil Michaela, naj jo potolaži, in ta je to tudi storil. Od takrat je Aníbalova mama večkrat poklicala Michaela in Lindo, onadva pa sta z njo delila tolažilne svetopisemske stavke. V enem tekstovnem sporočilu je napisala: »Danes se počutim veliko bolje, saj sta me potolažila in mi pomagala okrepiti vero.«

 V Združenih državah je posebno oznanjevanje na javnih krajih v večjih mestih organizirano na 127 lokacijah v 14 mestih. V prvih sedmih mesecih službenega leta 2015 se je začelo kar 8445 svetopisemskih tečajev! S to vejo oznanjevanja se je pomagalo tudi mnogim, ki so bili nekoč povezani z občino, da so spet začeli sodelovati pri pravem čaščenju. Neki moški, ki mu je ime Terry, je na primer gledal literaturo, razstavljeno na eni od naših mizic v Los Angelesu v Kaliforniji. Ko ga je zakonski par Prič, ki je bil tam, vprašal, ali je že kdaj bral katero od naših publikacij, je povedal, da je Jehovova priča, vendar je že približno štiri leta nedejaven. Brat in sestra sta mu prebrala Ezekiel 34:11 in z njim razpravljala o tem, kar v tej vrstici pravi Jehova: »Jaz sam bom poiskal svoje ovce in poskrbel zanje.« Povedala sta mu še za naše spletno mesto in za JW Broadcasting. Naslednje jutro je Terry bratu poslal elektronsko pošto in mu napisal, da je malo pred tem, preden je videl mizico za literaturo, rotil Boga, naj mu odpusti, da je zanemarjal občinske shode. Brata je še prosil za pomoč pri tem, da bi se bolj zbližal z Jehovom. »Tako prisrčno sta me pozdravila,« je rekel Terry. »Prebrala sta mi tisti spodbudni svetopisemski stavek in mi dala vedeti, da moram spet stopiti v korak z Jehovovo organizacijo. To je bil odgovor na mojo molitev.«

V Adis Abebi v Etiopiji so štiri lokacije za takšno posebno oznanjevanje na javnih krajih v večjih mestih. V treh mesecih so bratje in sestre razdelili 37.275 publikacij in 629 ljudi je prosilo za obisk Prič. Med mnogimi, ki so sprejeli knjigo Sveto pismo uči, je bil tudi starejši moški, ki je to knjigo takoj začel brati. Ker se je v  preteklosti šolal v verskem semenišču, je imel vprašanja o Jezusu in Božjem kraljestvu. Zato je naslednji dan spet šel do stojala, da bi na svoja vprašanja dobil odgovore. Dan za tem je sprejel svetopisemski tečaj in na koncu tedna prvič obiskal shod. Sedaj naše shode redno obiskuje in dobro napreduje.

 V Mehiki je neki Jud pristopil k stojalu za literaturo in naša brata vprašal, ali imata kaj na temo smrti. Povedala sta mu, da jima je zmanjkalo revij, ki govorijo o smrti, in mu ponudila revijo, ki govori o prihodnosti. Moški je enega brata prijel za roko in mu rekel: »Prihodnost me ne zanima. Hočem se samo še ubiti.« Nato je začel jokati. Brata sta ga vprašala, zakaj se tako počuti. »Pred kratkim mi je umrl sin,« je ihte povedal. Pokazala sta mu 7. poglavje iz knjige Sveto pismo uči. Prebrala sta mu prva dva odstavka pod podnaslovom »Ko vam umre nekdo, ki ga imate radi« ter misli o upanju za umrle na koncu poglavja. Ves ganjen je brata spet prijel za roko in vprašal: »Ali se bo to res zgodilo?« Brata sta mu zagotovila, da bo Jehova vsekakor izpolnil to obljubo. Vprašal je: »Kaj moram storiti, da bi lahko spet videl svojega sina?« Brata sta se z moškim dogovorila, da ga obiščeta na domu. Ko sta prišla k njemu, ju je željno čakal, da bi skupaj začeli preučevati Sveto pismo.

»Jehova je ta program zelo blagoslovil!« je povedal potujoči nadzornik, ki je v New Yorku pomagal pri uvajanju posebnega programa oznanjevanja na javnih krajih v večjih mestih. »Ta program pa se ni izkazal kot zelo učinkovit samo pri doseganju na desettisoče ljudi, ampak nas je privedel tudi do mnogih nedejavnih oziroma izobčenih posameznikov – izgubljenih ovc – katerim se sedaj pomaga vrniti v čredo.« (Ezek. 34:15, 16)