KAKO je v vašem izvodu Svetega pisma preveden Psalm 83:18? Sveto pismo – prevod novi svet ta stavek prevaja takole: »Da bi ljudje spoznali, da si edino ti, ki ti je ime Jehova, Najvišji nad vso zemljo!« V številnih drugih svetopisemskih prevodih je ta stavek preveden podobno. Vendar pa mnogi prevodi izpuščajo ime Jehova in ga nadomeščajo z nazivom, kot je »Gospod« ali »Večni«. Kaj bi moralo biti zapisano v tej svetopisemski vrstici? Naziv ali ime Jehova?

Ta vrstica govori o imenu. V izvirni hebrejščini, v kateri je bila napisana večina Svetega pisma, se tukaj pojavlja edinstveno osebno ime. S hebrejskimi črkami se zapiše יהוה (JHVH). V slovenščini se to ime običajno prevaja z »Jehova«. Ali se pojavlja samo v enem svetopisemskem stavku? Ne. V izvirnem besedilu Hebrejskih spisov je zapisano skoraj 7000-krat!

Kako pomembno pa je Božje ime? Premislite o vzorčni molitvi, ki jo je povedal Jezus Kristus. Začne se takole: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.« (Matej 6:9) Jezus je kasneje molil k Bogu: »Oče, oslavi svoje ime!« Bog je iz nebes odgovoril: »Oslavil sem ga in ga bom spet oslavil.« (Janez 12:28) Jasno je, da je Božje ime nadvse pomembno. Zakaj ga potem nekateri prevajalci izpustijo iz svojih prevodov Svetega pisma in ga nadomestijo z nazivi?

Videti je, da za to obstajata dva glavna razloga. Prvič, mnogi trdijo, da se Božjega imena ne bi smelo uporabljati, ker se danes ne ve, kako so ga prvotno izgovarjali. Starodavna hebrejščina se je zapisovala brez samoglasnikov. Zato danes nihče ne more zagotovo reči, kako so ljudje v svetopisemskih časih izgovarjali JHVH. Toda ali je to razlog,  da Božjega imena ne bi uporabljali? V svetopisemskih časih se je Jezusovo ime morda izgovarjalo Ješua ali pa Jehošua, vendar tega nihče ne ve zagotovo. Toda danes ljudje po svetu uporabljajo različne oblike imena Jezus in ga izgovarjajo tako, kakor je to običajno v njihovem jeziku. To, da ne vedo, kako so ime izgovarjali v prvem stoletju, jih ne odvrača od tega, da bi ga uporabljali. Podobno bi tudi vi, če bi odpotovali v kakšno tujo deželo, morda ugotovili, da vaše ime v drugem jeziku zveni precej drugače. Zato negotovost glede tega, kako se je Božje ime nekoč izgovarjalo, nikakor ni razlog za to, da ga ne bi uporabljali.

Drugi pogosto navajan razlog za izpuščanje Božjega imena iz Svetega pisma pa je povezan z dolgoletno judovsko tradicijo. Mnogi Judje so prepričani, da se Božjega imena nikdar ne sme izgovoriti. To prepričanje očitno temelji na napačni razlagi svetopisemskega zakona, ki se glasi: »Imena Jehova, svojega Boga, ne uporabljaj nevredno, ker Jehova tistega, ki njegovo ime uporablja nevredno, ne bo pustil nekaznovanega.« (2. Mojzesova 20:7)

Ta zakon prepoveduje zlorabljanje Božjega imena. Toda ali prepoveduje tudi spoštljivo uporabo tega imena? Nikakor. Vsi pisci Hebrejskih spisov (»Stare zaveze«) so bili zvesti možje in so živeli po Postavi, ki jo je Bog dal staroveškim Izraelcem. Vendar so redno uporabljali Božje ime. Omenjali so ga denimo v mnogih psalmih, ki so jih glasno pele množice Božjih častilcev. Bog Jehova je svoje častilce celo poučil, naj kličejo njegovo ime, in zvesti posamezniki so ga ubogali. (Joel 2:32; Apostolska dela 2:21) Zato se kristjani danes ne obotavljajo spoštljivo uporabljati Božje ime, enako kot ga je zagotovo uporabljal tudi Jezus. (Janez 17:26)

Svetopisemski prevajalci naredijo resno napako, ko Božje ime nadomestijo z nazivi. S tem povzročijo, da je Bog videti oddaljen in neoseben, Sveto pismo pa po drugi strani ljudi spodbuja, naj bodo z Jehovom v zaupnem odnosu. (Psalm  25:14) Pomislite na kakega svojega zaupnega prijatelja. Kako blizu bi si v resnici bila, če ne bi nikoli izvedeli, kako mu je ime? Podobno se ljudje zares težko zbližajo z Bogom, če jim je njegovo ime prikrito. Poleg tega ljudje, ki ne uporabljajo Božjega imena, ne poznajo njegovega čudovitega pomena. In kaj Božje ime pomeni?

Bog je svojemu zvestemu služabniku Mojzesu sam pojasnil pomen svojega imena. Ko ga je Mojzes vprašal, kako mu je ime, mu je odgovoril: »Postal bom, kar koli bom želel postati.« (2. Mojzesova 3:14) Rotherhamov prevod pa te besede prevaja takole: »Postal bom, kar koli me bo volja.« Jehova lahko torej postane, kar koli je treba, da izpolni svoj namen, in lahko povzroči, da njegovo stvarstvo postane vse, kar koli je treba, da doseže njegov namen.

Predstavljajte si, da bi lahko postali vse, kar koli bi želeli. Kaj bi storili za svoje prijatelje? Če bi kdo od njih resno zbolel, bi lahko postali usposobljen zdravnik in ga pozdravili. Če bi kdo utrpel finančno izgubo, bi lahko postali bogat dobrotnik in ga izvlekli iz težav. Vendar je dejstvo, da ste omejeni glede tega, kaj vse lahko postanete. Vsi imamo to omejitev. Med preučevanjem Svetega pisma boste presenečeni, ko boste videli, kako Jehova postane kar koli je treba, zato da bi uresničil svoje obljube. Poleg tega mu je všeč, da svojo moč rabi v korist tistih, ki ga ljubijo. (2. kroniška 16:9) Ti čudoviti vidiki Jehovove osebnosti pa tistim, ki ne poznajo njegovega imena, ostajajo skriti.

Jasno je, da ime Jehova sodi v Sveto pismo. To, da poznamo pomen tega imena in ga brez zadržkov uporabljamo pri čaščenju, izredno pripomore k temu, da se z našim nebeškim Očetom Jehovom še bolj zbližamo. *