Biblijsko gledišče

Vaša izbira zdravljenja – ali je pomembna?

BOLEZNI in poškodbe so pri človeštvu vse preveč pogoste. Mnogi si pri tem, ko se spoprijemajo s tema sovražnikoma blaginje, pomagajo z zdravljenjem. Jezus Kristus je priznaval možne koristi takega prizadevanja, ko je potrdil, da »zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni«. (Lukež 5:31)

Tudi sam biblijski pisec Lukež, ki je zapisal te besede, je bil zdravnik. (Kološanom 4:14) Morda je s svojim strokovnim medicinskim znanjem pomagal apostolu Pavlu na njunih skupnih potovanjih. Toda ali so v Svetem pismu smernice glede tega, katera vrsta zdravljenja je sprejemljiva za kristjane? Ali je vaša izbira zdravljenja pomembna?

Svetopisemske smernice

Biblija lahko človeka usmeri k temu, da se glede zdravljenja modro odloči. V Peti Mojzesovi knjigi 18:10–12 na primer jasno piše, da so postopki, kakršni sta na primer vedeževanje in čaranje, »gnusoba« Jehovu. Ti prepovedani postopki spadajo k ‚spiritizmu‘ (NW), pred katerim je svaril Pavel. (Galatom 5:19–21) Zato se tudi danes pravi kristjani ogibajo vsakega diagnostičnega ali terapevtskega postopka, ki je očitno povezan s spiritizmom.

Biblija tudi odkriva, kako dragocena je Stvarniku svetost življenja in krvi. (1. Mojzesova 9:3, 4) Jehovove priče so odločeni ostati pozorni na prepoved, naj ‚se zdržujejo krvi‘, zato ne sprejemajo postopka zdravljenja, s katerim se krši biblijska zapoved glede zdrževanja krvi. (Dejanja 15:28, 29) To ne pomeni, da zavračajo vsa zdravljenja. Zase in za svoje otroke raje iščejo najboljše mogoče zdravljenje. Toda zdravstvenim strokovnjakom  trkajo na srce, naj jim omogočijo zdravljenje, ki je v soglasju z njihovim verskim prepričanjem.

Pazite na svoje stopinje

Kralj Salomon je svaril, da »abotni [neizkušeni, NW] vsemu verjame, prebrisani pa pazi na stopinje svoje«. (Pregovori 14:15) Tudi kadar odločitev glede zdravljenja ne nasprotuje neposredno biblijskim načelom, bi moral človek ‚paziti na svoje stopinje‘. Vse oblike zdravljenja niso koristne. Ko je Jezus dejal, da ‚bolni potrebujejo zdravnika‘, ni podpiral vseh načinov zdravljenja, ki so bili takrat na voljo. Vedel je, da so nekatere oblike zdravljenja dobre, druge pa napačne. *

Tudi danes so lahko nekatera zdravljenja nekoristna, celo goljufiva. Človek se lahko zaradi pomanjkanja zdrave presoje izpostavlja nepotrebnemu tveganju. Treba je tudi priznati, da je lahko zdravljenje, ki je za enega koristno, za drugega neučinkovito, celo škodljivo. Kadar se mora človek odločati o načinu zdravljenja, bo preudarni skrbno pretehtal možnosti in ne bo ‚verjel vsemu‘, tudi ko mu svetujejo dobronamerni prijatelji. Ko išče zanesljive informacije (tako da bo lahko zavestno izbral), pokaže »zdrav razum«. (Titu 2:12, NW)

Bodite stvarni in razumni

Prav je, da skrbimo za zdravje. Če smo uravnovešeno pozorni na telesno zdravje, kažemo cenjenje do darila življenja in njegovega božanskega Vira. (Psalm 36:9) Kristjani iščejo primerno zdravljenje, a želijo biti tudi pri tem uravnovešeni. Če relativno zdrav človek na primer postane obseden z zdravjem in fitnesom, lahko zaradi tega izgubi izpred oči, »kaj je pomembnejše«. (Filipljanom 1:10, NW; 2:3, 4)

Zelo bolna ženska iz Jezusovih dni je »potrošila vse«, ko je iskala pomoč pri zdravnikih, da bi jo ozdravili kronične bolezni. Kakšen je bil rezultat? Niso je pozdravili, temveč se ji je stanje še poslabšalo, zaradi česar je morala biti zelo razočarana. (Marko 5:25, 26) Naredila je vse, kar je bilo v njeni moči, da bi okrevala, a nič ni delovalo. Iz njenega doživljaja še posebej vidimo, da je bila medicinska znanost njenega obdobja omejena. Še danes se mnogi ljudje, kljub napredku medicinskih raziskav in tehnike, znajdejo v podobnih okoliščinah. Zato je pomembno imeti stvarno gledišče glede tega, kaj lahko doseže medicinska znanost. Sedaj je popolno zdravje nedosegljivo. Kristjani vedo, da je čas, ko bo Bog ‚ozdravil narode‘, šele pred nami. (Razodetje 22:1, 2) Zato moramo razviti uravnovešeno gledišče na zdravljenje. (Filipljanom 4:5, NW)

Jasno je, da je naša odločitev pomembna. Zato bi morali, kadar se odločamo glede medicinskega zdravljenja, odsevati željo po krepkem zdravju in željo po ohranjanju zdravega odnosa z Bogom. Če tako delamo, lahko še naprej z zaupanjem gledamo na izpolnitev Jehovove obljube, da v čudovitem novem svetu, ki je še pred nami, »noben prebivalec ne poreče: Bolan sem!« (Izaija 33:24)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 26]

»Zdravnik«, 1891, sir Luke Fildes

[Vir slike]

Tate Gallery, London/Art Resource, NY