NEKATERI sodobni učenjaki pravijo, da Satan ni resničen, ampak da je le plod človeške domišljije. Ta polemika ni nič novega. V 19. stoletju je pesnik Charles-Pierre Baudelaire napisal: »Največja Hudičeva prevara je, da nas je prepričal, da sploh ne obstaja.«

Ali je Satan resničen? Če je, od kod je potem prišel? Ali je nevidna sila, ki stoji za problemi našega sveta? Kako se lahko ognete njegovemu hudobnemu vplivu?

Biblija opisuje Satana kot resnično osebo, ki prebiva v nevidnem duhovnem področju. (Job 1:6) Razkriva nam njegove zlobne in krute lastnosti ter njegova hudobna dela. (Job 1:13–19; 2:7, 8; 2. Timoteju 2:26) Beremo lahko celo o tem, kako se je Satan pogovarjal z Bogom in Jezusom. (Job 1:7–12; Matej 4:1–11)

Od kod pa je to hudobno bitje prišlo? Bog je veliko pred človekom ustvaril svojega ‚prvorojenega‘ Sina, ki je nazadnje postal znan kot Jezus. (Kološanom 1:15) Sčasoma so bili ustvarjeni tudi drugi »sinovi Božji«, imenovani angeli. (Job 38:4–7) Vsi so bili popolni in pravični. Toda eden od teh angelov je kasneje postal Satan.

 Satan na začetku svojega obstoja ni imel tega imena. To ime je opisno in pomeni »nasprotnik, sovražnik, tožnik«. Takšno ime je dobil zato, ker je ubral pot, s katero se je uprl Bogu.

Ta uporni angel je postajal vedno bolj ponosen in se je želel Bogu postaviti ob bok. Hotel je, da bi ga drugi častili. Celo Božjega prvorojenega Sina, Jezusa, je medtem, ko je bil ta na zemlji, skušal pregovoriti, naj ga ‚počasti‘. (Matej 4:9)

Satan »ni vztrajal v resnici«. (Janez 8:44) Namigoval je na to, da Bog laže, dejansko pa je bil on sam lažnivec. Evi je rekel, da bi bila lahko kakor Bog, pravzaprav pa je sam želel postati enak Bogu. Pretkano je dosegel svoj sebični cilj. Evo je pripravil do tega, da ga je imela za višjega od Boga. Satana je poslušala in ga tako sprejela za svojega boga. (1. Mojzesova 3:1–7)

Ta angel, ki je bil nekoč vreden zaupanja, je s podpihovanjem upora postal Satan – torej Božji in človekov nasprotnik in sovražnik. Dobil pa je tudi naziv »Hudič«, kar pomeni »obrekovalec«. Sčasoma je ta glavni pobudnik greha vplival tudi na druge angele, da so se obrnili od Boga in se mu pridružili pri uporu. (1. Mojzesova 6:1, 2; 1. Petrovo 3:19, 20) Ti angeli nikakor niso izboljšali razmer človeštva. Ker so posnemali Satanovo sebičnost, je bila »zemlja [. . .] napolnjena s silovitostjo«. (1. Mojzesova 6:11; Matej 12:24)

Zločinec v prizadevanju, da na kraju zločina za seboj ne bi pustil nobenih sledi, morda zbriše vse svoje prstne odtise. Vendar ko pridejo policisti in vidijo, da je bil storjen zločin, vedo, da mora biti nekje tudi zločinec. Satan, prvi »ubijalec«, skuša za seboj zabrisati vse sledi. (Janez 8:44; Hebrejcem 2:14) Ko je govoril z Evo, se je skril tako, da je govoril po kači. Tudi danes skuša ostati prikrit. ‚Neverujočim je zaslepil um‘, tako da ne bi vedeli, kako zelo vpliven je v resnici. (2. Korinčanom 4:4)

Vendar je Jezus Satana razkril kot glavnega zločinca, ki stoji za tem pokvarjenim svetom, v katerem živimo. Imenoval ga je »vladar tega sveta«. (Janez 12:31; 16:11) »Ves svet [. . .] leži v oblasti hudobnega,« je napisal apostol Janez. (1. Janezovo 5:19) Satan uspešno zlorablja »želje mesa, želje oči in bahavo razkazovanje [. . .] življenjskih sredstev« ter s tem »zapeljuje vso naseljeno zemljo«. (1. Janezovo 2:16; Razodetje 12:9) On je tisti, ki ga človeštvo na splošno uboga.

Tisti, ki ubogajo Satana, so podobni Evi, saj je Satan v bistvu postal njihov bog. Zato se imenuje »bog te stvarnosti«. (2. Korinčanom 4:4) Posledice njegovega vladanja so med drugim hinavščina in laži, vojne, mučenje in propad, kriminal, pohlep in pokvarjenost.

Biblija svari: »Bodite razsodni, budno pazite.« Zakaj? Zato ker »vaš nasprotnik, Hudič, hodi okrog kakor rjoveč lev in si prizadeva, da bi koga požrl«. (1. Petrovo 5:8) Resda je ta stavek streznjujoč, vendar je tolažilno vedeti, da bo ‚Satan ukanil‘ samo tiste, ki niso razsodni oziroma ne bedijo. (2. Korinčanom 2:11)

Zelo pomembno je, da priznamo Satana za resničnega in pustimo Bogu, da ‚nas utrdi in okrepi‘. Le tako se bomo lahko Satanu ‚postavili po robu‘ in ostali na strani Boga. (1. Petrovo 5:9, 10)