Ljubezen premaga predsodke

»Prvič v zgodovini se je pojavila nova verska skupnost: to ni skupina, ki bi ji bil nacionalizem bog, ampak skupina prostovoljcev, v kateri so socialne, rasne in narodnostne razlike stvar preteklosti: moški in ženske se kot posamezniki zbirajo, da bi častili boga.« (A History of Christianity, avtorja Paula Johnsona)

KO SE je pravo krščanstvo razširilo po celotnem rimskem imperiju, so ljudje videli nekaj neobičajnega – mednarodno skupino vernikov, ki so se naučili živeti skupaj v pravem miru in enotnosti. Njihova skrivnost je bila pristna ljubezen, ki ni temeljila zgolj na čustvih, temveč na Božjih načelih.

Ta načela je poosebljal Jezus Kristus, ki je bil tudi sam žrtev sovraštva in zlobnih predsodkov. (1. Petrovo 2:21–23) Kot prvo je bil on iz Galileje in judovski verski voditelji iz Jeruzalema so zviška gledali na Galilejce, ki so bili povečini kmetje in ribiči. (Janez 7:45–52) Poleg tega je bil Jezus izvrsten učitelj in preprosti ljudje so ga imeli radi ter so ga spoštovali. Zaradi tega so mu verski voditelji tako zavidali, da so pričeli o njem širiti laži in celo načrtovati njegovo smrt! (Marko 15:9, 10; Janez 9:16, 22; 11:45–53)

Vendar Jezus ni »vrača[l] hudega s hudim«. (Rimljanom 12:17) Na primer, ko so ga nekateri farizeji – člani judovske ločine, ki je nasprotovala Jezusu – kaj iskreno vprašali, jim je prijazno odgovoril. (Janez 3:1–21) Celo obedoval je z njimi, tudi z enim od njih, ki je gojil predsodke do njega. Kako je farizej to pokazal? V tistih dneh je bila navada, da so gostu umili noge, toda farizej ni tako poskrbel za Jezusa. Ali je bil Jezus užaljen? Ne. Pravzaprav je to priložnost izkoristil, da je učil o sočutju in odpuščanju. (Luka 7:36–50; 11:37)

Jezus je ljubil prezirane

Ena od Jezusovih najbolj znanih prilik je prilika o usmiljenem Samarijanu. Pripoveduje o Samarijanu, ki je na lastne stroške poskrbel za potrebe pretepenega in oropanega Juda. (Luka 10:30–37) Zakaj je bilo Samarijanovo dejanje tako plemenito? V resničnem življenju so Judje in Samarijani sovražili drug drugega. Pravzaprav so Judje z besedo »samarijan« pogosto izrazili svoj prezir do koga. Uporabljali so ga celo zoper samega Jezusa. (Janez 8:48) Glede na takšne okoliščine bi Jezus le stežka uporabil učinkovitejšo ponazoritev o nepristranski ljubezni do bližnjih.

Jezus je svoje besede podprl z deli, ko je ozdravil gobavca, ki je bil Samarijan. (Luka  17:11–19) Poleg tega je učil druge hvaležne Samarijane – imel je celo precej dolg pogovor z neko Samarijanko, kar je še posebej omembe vredno. (Janez 4:7–30, 39–42) Zakaj? Strogi judovski rabini niso v javnosti govorili z nobeno žensko – niti s tesno sorodnico – kaj šele s kakšno Samarijanko!

Kako potem Bog gleda na človeka, ki sicer ima predsodke, vendar se trudi, da bi jih odstranil iz svojega srca? Biblija nam tudi tokrat daje tolažilen odgovor.

Bog je potrpežljiv z nami

V prvem stoletju so bili sprva Judje, ki so postali kristjani, pod vplivom dolgo uveljavljenih predsodkov do Nejudov, od katerih so mnogi postali verniki. Kako je Bog Jehova rešil ta problem, ki bi utegnil biti razdiralen? Tako, da je potrpežljivo učil krščansko občino. (Apostolska dela 15:1–5) Ta potrpežljivost je obrodila dobre sadove, saj, kot smo omenili na začetku tega članka, so bile »socialne, rasne in narodnostne razlike stvar preteklosti«. Zaradi tega »so se občine utrjevale v veri in iz dneva v dan številčno rasle«. (Apostolska dela 16:5)

Nauk? Ne obupajte, temveč se še naprej zanašajte na Boga, ki velikodušno daje modrost in moralno moč tistim, ki vztrajno prosijo v veri. (Jakob 1:5, 6) Ali se spomnite Jennifer, Timothyja, Johna in Olge, ki smo jih omenili v prvem članku tega sklopa? Ko je Jennifer obiskovala višje razrede osnovne šole, je že duhovno napredovala in naučila se je, da se ne meni za rasistične zbadljivke in komentarje glede svoje postave. Kmalu za tem so sošolci začeli zbadati neko drugo dekle in Jennifer se je zavzela zanjo ter jo potolažila.

Kaj je pomagalo Timothyju, da je ostal miren, ko so ga sošolci obsipavali z rasističnimi žaljivkami? Timothy pravi: »Skrbelo me je, kakšno sramoto bi lahko nakopal Božjemu imenu Jehova. Poleg tega sem imel nenehno v mislih, da moramo premagovati hudo z dobrim in ne dovoliti, da nas premaga hudo.« (Rimljanom 12:21)

John se je znebil predsodkov, ki jih je gojil do svojega sošolca iz plemena Hausa. Spominja se: »V najstniških letih sem spoznal nekaj učencev iz plemena Hausa in se z njimi spoprijateljil. Z enim od njih sva skupaj sodelovala pri nekem projektu in se odlično ujela. Sedaj skušam gledati na ljudi kot na posameznike, ne pa kot na pripadnike določene rase ali plemena.«

 Olga in njena somisijonarka se nista ustrašili, ko so ju preganjali sovražni nasprotniki, temveč sta ostali neomajni, saj sta bili prepričani, da bodo nekateri cenili biblijsko sporočilo. In mnogi so ga res cenili. »Kakih petdeset let kasneje,« pravi Olga, »je k meni pristopil neki moški in mi dal čudovito torbico. V njej so bili kamenčki, na katerih so bile vklesane krščanske lastnosti, kot so dobrota, prijaznost, ljubezen in mir. Nato mi je povedal, da je bil on eden od fantov, ki so vame metali kamenje, sedaj pa je moj krščanski brat. Z ženo sta mi poleg torbice s kamenčki podarila še dva ducata belih vrtnic.«

Ko predsodkov in diskriminacije ne bo več!

Kmalu bodo predsodki in diskriminacija stvar preteklosti. Zakaj? En razlog je ta, da bo zemlji vladal prav tisti Vladar, ki je pokazal, da »ne bo sodil po videzu svojih oči« – Jezus Kristus. (Izaija 11:1–5) Poleg tega bodo Jezusovi zemeljski podložniki popolnoma odsevali njegovo stališče, saj bosta vse poučevala on in njegov Oče, Bog Jehova. (Izaija 11:9)

To duhovno poučevanje poteka že danes in pripravlja Božje ljudstvo na življenje v popolnoma novi stvarnosti. Zakaj se torej ne okoristite tega brezplačnega izobraževalnega programa, tako da vam kdo pomaga preučevati Biblijo? * Bog ni pristranski; On »hoče, da bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:3, 4)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 8]

Kmalu predsodki in diskriminacija ne bodo več pestili človeštva.

[Okvir/slika na strani 9]

BOŽJA NAČELA ZA ŽIVLJENJE

▪ »Nikomur ne vračajte hudega s hudim. [. . .] Premagujte hudo z dobrim.« (Rimljanom 12:17–21) Kaj se lahko naučimo iz tega? Naj vam to, kar je v drugih slabo, pomaga izvleči iz vas to, kar je dobro. »Sovražili so me brez vzroka,« je rekel Jezus Kristus. Vendar jim tega ni vračal. (Janez 15:25)

▪ »Ne postanimo samoljubni [. . .], niti drug drugemu ne zavidajmo.« (Galačanom 5:26) Zavist in neprimeren ponos poškodujeta naš odnos z Bogom ter pogosto vodita v sovraštvo in predsodke. (Marko 7:20–23)

▪ »Vse torej, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« (Matej 7:12) Vprašajte se: Kako želim, da drugi ravnajo z mano? Enako vi ravnajte z drugimi, ne glede na njihovo starost, barvo kože, jezik ali kulturo.

▪ »Zato prisrčno sprejemajte drug drugega [. . .], kakor je tudi Kristus sprejel nas.« (Rimljanom 15:7) Ali se trudite spoznavati ljudi iz različnih okolij in kultur, še zlasti, če so tudi oni Božji služabniki? (2. Korinčanom 6:11)

▪ »Oče moj in mati moja sta me zapustila, GOSPOD pa me k sebi privije.« (Psalm 27:10) Ne glede na to, kako drugi morda ravnajo z vami, vas Bog ne bo nikoli zapustil, če mu ostanete zvestovdani.

[Slika na strani 7]

Samarijan je priskočil na pomoč Judu, ki so ga oropali.