Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Vsi smo ena družina

Vsi smo ena družina

KAKO gledate na ljudi, ki imajo drugačno barvo kože kot vi ali pripadajo drugi etnični skupini? Ali jih imate za sebi enake? Na žalost imajo mnogi določene rase za manjvredne. Po nekem slovarju je »rasizem prepričanje, da je rasa najodločilnejši dejavnik, ki določa človekove značilnosti in sposobnosti, in da rasne razlike ustvarjajo naravno večvrednost določene rase«.

To prepričanje je povzročilo veliko slabega. Profesor Wen-Shing Tseng je v svojem priročniku Handbook of Cultural Psychiatry napisal, da so ljudje zaradi občutka rasne večvrednosti »našli opravičilo za kolonialno izkoriščanje domorodcev in zasužnjevanje drugih skupin ljudi«. Dodal je še, da se z raso »opravičujejo socialne, ekonomske in politične neenakosti«. Še danes rasizem obstaja v mnogih delih sveta. Toda ali to škodljivo prepričanje temelji na resnici? Kaj pravita znanost in Sveto pismo?

Kaj pravi znanost?

Odkritja v genetiki potrjujejo, da je rasizem zmota. Raziskovalci, ki so preučevali ljudi z različnih celin, ugotavljajo, da je razlika v DNK med dvema naključno izbranima človekoma iz tako rekoč katerega koli dela sveta približno 0,5-odstotna. * In od 86 do 90 odstotkov te razlike je znotraj katere koli rasne skupine. Potemtakem samo 14 odstotkov ali manj od te 0,5-odstotne razlike obstaja med rasnimi skupinami.

Ker so »ljudje genetsko homogeni,« piše v reviji Nature, »je genetika lahko in bi morala biti pomembno orodje, da bi se rasne polemike tako razjasnile kot tudi pomirile«.

»Ljudje so genetsko homogeni« oziroma v osnovi enaki.

Tako razmišljanje ni nič novega. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je po letu 1950 izdala štiri izjave za boj proti rasizmu. Te izjave so napisali antropologi, genetiki in sociologi. Toda rasizem je še vedno živ. Očitno samo to, da se ljudje zavedajo tega dejstva, ni dovolj. Dotakniti se mora tudi človekovega srca. »Iz srca [. . .] prihajajo hudobna umovanja,« je rekel Jezus Kristus. (Matej 15:19, 20)

Kaj pravi Sveto pismo?

Sveto pismo je napisano tako, da se dotakne srca. Na primer, poleg tega, da navaja znanstveno resnico, v njem piše, da je Bog »iz enega človeka [. . .] naredil vse človeške narode, da bi prebivali po vsem zemeljskem površju«. Dodaja še, da »Bog ni pristranski, temveč [. . .] mu je v vsakem narodu sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično«. (Apostolska dela 10:34, 35; 17:26) Ali vas srce ne vleče k takšnemu pravičnemu Bogu? (5. Mojzesova 32:4)

Bog Jehova hoče, da mu svojo ljubezen kažemo tako, da ga posnemamo. »Posnemajte Boga kakor njegovi ljubljeni otroci in živite v ljubezni«, piše v Efežanom 5:1, 2. Živeti v ljubezni med drugim pomeni, da imamo radi ljudi tako, kot jih ima Bog, ne glede na njihovo barvo kože ali etnično pripadnost. (Marko 12:31)

Bog za svoje služabnike ne bo sprejel tistih, ki imajo srce polno slabega, med drugim tudi sovraštva in rasnih predsodkov. (1. Janezovo 3:15) Pravzaprav se hitro približuje čas, ko bo Bog vse hudobne ljudi izbrisal z obličja zemlje. Ostali bodo samo tisti, ki posnemajo njegove lastnosti. Takrat bo človeštvo zares ena velika družina – telesno in duhovno. (Psalm 37:29, 34, 38)

^ odst. 5 Po drugi strani so lahko sorazmerno redke genetske razlike med ljudmi velikega pomena v medicini, saj je videti, da so določene bolezni genetsko pogojene.