Prevzeti nad naravo!

ZNANSTVENE raziskave ponujajo mnogo vpogledov v delovanje vesolja. Ljudje ga sedaj bolje razumejo – od njegovih najmanjših osnovnih delcev do njegove velike prostranosti. Toda to, kar je še treba raziskati, skorajda presega človekovo dojemanje.

Zemlja, na kateri živimo, je le drobcen del prostranega vesolja. Vseeno pa nas na našem zemeljskem domu prevzameta izredna zapletenost in lepota, ki ju vidimo v naravi – čudovite cvetlice, osupljiv razgled, spektakularno ptičje perje, metuljeva krila, ognjen sončni zahod ali nasmeh ljubljenega človeka.

Veliko ljudi je v fizičnem vesolju našlo dovolj dokazov za vero v obstoj inteligentnega Pravzroka. Po njihovem mnenju so fizikalni zakoni precizno nastavljeni, tako da omogočajo življenje. Če bi bilo vesolje samo malo drugačno, življenje ne bi bilo mogoče. Tako pa je življenje v vsej svoji izjemni raznolikosti povsod okrog nas.

Kozmolog Paul Davies je napisal: »Med odvijanjem kozmične drame je videti, kakor da obstaja neki scenarij – neki jasni načrt vesolja [. . .] Narava ni skupek naključnih dogodkov, temveč izraz bistro prepletenih matematičnih zakonov.« Nekateri znanstveniki se strinjajo z Daviesom. Drugi se ne.

Na primer, Steven Weinberg, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko, je izjavil: »Bolj ko se zdi vesolje doumljivo, bolj se tudi zdi nesmiselno.« Ironično je, da je Weinberg tudi izjavil, »da se narava včasih kaže v lepši luči, kot bi bilo potrebno. [. . .] Skoraj težko [si] zamišljam, da je bila vsa ta lepota nekako ustvarjena prav zato, da jo lahko mi občudujemo.«

Kaj je res? Če je vesolje precizno nastavljeno, ali potemtakem ne obstaja tudi nekdo, ki stoji za tem – Oblikovalec ali Stvarnik, ki ima svoj namen? Ali imata naše življenje in vesolje kakšen smisel? Ali pa smo le plod nevodenih in neusmerjenih fizičnih procesov? O teh vprašanjih bosta razpravljala naslednja članka.