Svet brez religije – boljši svet?
Svet brez religije – boljši svet?
VIZIJA novih ateistov je svet brez religije – brez samomorilskih napadalcev, brez verskih vojn in brez televizijskih pridigarjev, ki skubijo svoje črede. Ali se vam zdi takšna vizija privlačna?
Preden odgovorite, se vprašajte: »Ali obstaja kakšen dokaz, da bi bil svet lepši, če bi bili vsi ljudje ateisti?« Razmislite: Kar 1,5 milijona Kambodžanov je umrlo zaradi prizadevanja Rdečih Kmerov, da bi ustanovili ateistično marksistično državo. V uradno ateistični Sovjetski zvezi je med vladanjem Josifa Stalina umrlo na desetine milijonov ljudi. Seveda teh zločinov ne moremo neposredno pripisati ateizmu. Toda pokažejo, da ateistično usmerjena vlada ne zagotavlja miru in sloge.
Mnogi bi se strinjali, da je religija povzročila veliko trpljenja. Vendar ali je za to kriv Bog? Ne! Kriv ni nič bolj, kot je izdelovalec avtomobilov kriv za prometno nesrečo, ki jo povzroči voznik, ker med vožnjo uporablja mobilni telefon. Za trpljenje človeštva obstaja veliko vzrokov. Toda eden od njih je veliko tehtnejši od samih prepričanj. Sveto pismo razkriva, da je to podedovana nepopolnost. »Vsi grešijo in ne dosegajo Božje slave.« (Rimljanom 3:23) Zaradi tega so ljudje nagnjeni k sebičnosti, neprimernemu ponosu, hrepenenju po moralni svobodi in nasilnemu vedenju. (1. Mojzesova 8:21) Prav tako se zaradi tega opravičujejo in privlačijo jih prepričanja, ki odobravajo slaba dela. (Rimljanom 1:24–27) Jezus Kristus je pravilno rekel: »Iz srca [. . .] prihajajo hudobna umovanja, umori, prešuštvovanje, nečistovanje, tatvine, kriva pričevanja, sramotenje.« (Matej 15:19)
Pomembno je videti razliko
Sedaj je treba narediti razliko med pravim čaščenjem, ki je v Božjih očeh sprejemljivo, in krivim čaščenjem. Pravo čaščenje bi ljudem pomagalo, da bi se upirali podedovanim grešnim nagnjenjem. Spodbujalo bi jih k požrtvovalni ljubezni, miru, prijaznosti, dobroti, blagosti, samoobvladanju, zakonski zvestobi in spoštovanju drugih. (Galačanom 5:22, 23) Krivo čaščenje pa bi po drugi strani podpiralo priljubljene trende – kar prija ušesom ljudi, kot to pravi Sveto pismo – in tako opravičevalo nekatere slabe stvari, ki jih je Jezus obsodil. (2. Timoteju 4:3)
Ali bi lahko ateizem prispeval k isti moralni negotovosti oziroma zmedi? Če ni Boga, ni treba odgovarjati Božji avtoriteti, niti ni, kot pravi profesor prava Phillip Johnson, »stvarnih vrednot, ki bi jih morali spoštovati«. Morala tako postane relativna, saj si vsak sam postavi svoja merila – če se zanje sploh odloči. Nedvomno je zaradi takšnega razmišljanja ateizem za nekatere ljudi privlačna filozofija. (Psalm 14:1)
Dejstvo je, da Bog ne bo večno prenašal laži – ateističnih ali verskih – in tistih, ki jih širijo. * Obljublja namreč: »Na zemlji bodo prebivali tisti, ki so [moralno in duhovno] pošteni, in na njej bodo ostali tisti, ki so brezgrajni. Hudobni pa bodo z zemlje iztrebljeni in nezvesti bodo iz nje izpuljeni.« (Pregovori 2:21, 22) Rezultat tega bosta mir in sreča po vsej zemlji, česar pa ne bo mogel nikoli doseči noben človek, nobena človeška filozofija in nobena človeška institucija. (Izaija 11:9)
[Podčrtna opomba]
^ odst. 8 Logično svetopisemsko razlago glede tega, zakaj Bog začasno dopušča hudobijo in trpljenje, lahko najdete v 11. poglavju preučevalnega pripomočka Kaj Biblija v resnici uči?, ki so ga izdali Jehovove priče.
[Okvir na strani 6]
KAKO BOG GLEDA NA GROZODEJSTVA, STORJENA V IMENU RELIGIJE
Deželo, ki je bila dana Izraelcem, so poseljevali Kanaanci, pokvarjeno ljudstvo, ki je živelo spolno nemoralno – k čemur so spadali krvoskrunstvo, sodomija in bestialnost – in je obredno žrtvovalo otroke. (3. Mojzesova 18:2–27) V knjigi Archaeology and the Old Testament piše, da so pri izkopavanjih »na pokopališčih okoli poganskih oltarjev našli kupe pepela in ostanke okostij dojenčkov, kar kaže na razširjen običaj [žrtvovanja otrok]«. V nekem biblijskem priročniku piše, da so Kanaanci pri svojem čaščenju bogov imeli verske obrede, pri katerih so se vdajali nemoralnim užitkom, nato pa tem istim bogovom žrtvovali svoje prvorojence. V njem je tudi zapisano: »Arheologi, ki izkopavajo ruševine kanaanskih mest, se čudijo, da jih Bog ni uničil že prej.«
To, da je Bog uničil Kanaance, je za nas danes streznjujoče opozorilo, da ne bo neskončno prenašal zla, ki se dogaja v njegovem imenu. V Apostolskih delih 17:31 piše: »Določil je namreč dan, v katerem se je namenil pravično soditi vsemu obljudenemu svetu.«
[Slika na strani 7]
Tako verniki kot neverniki so zagrešili grozodejstva.
Cerkev je podpirala Hitlerja.
Lobanje žrtev Rdečih Kmerov (Kambodža)
[Vir slike]
AP Photo