Topli obroki od doma do pisarne po mumbajsko

VSAK dan se že ob petih zjutraj odpravite v službo. V času kosila bi vam prav prišel doma pripravljen obrok, ki je začinjen ravno po vašem okusu. To je resničnost za tisoče delavcev v indijskem mestu Mumbaj, in to zaradi dabbawalov, dostavljalcev doma pripravljenih obrokov. *

Videl je priložnost

Proti koncu 19. stoletja je bil Mumbaj, takrat imenovan še Bombaj, rastoče trgovsko središče, v katerem so tako britanski kot indijski poslovneži morali prepotovati precejšnje razdalje, da so prišli do svojih pisarn. Transport je bil počasen, restavracij pa je bilo malo in so bile precej oddaljene druga od druge. Mnogi ljudje so si zelo želeli doma pripravljenega obroka, zato so najeli služabnike, da bi skuhano kosilo prinesli od njihovega doma do pisarne. Neki bistroumni podjetnik je v tem videl poslovno priložnost, zaposlil brezposelne mladeniče z vasi in tako uvedel redno dostavo hrane v pisarne. Iz tega skromnega začetka se je razvil cvetoč posel.

Želja po doma pripravljeni hrani ni splahnela. Res je, da je sedaj več restavracij, vendar je doma pripravljena hrana še vedno poceni in priljubljena. Poleg tega imajo številni zdravstvene težave in se morajo držati posebne diete. Drugi ne jedo vsega zaradi svoje veroizpovedi. Nekateri denimo ne uživajo čebule ali pa se izogibajo česna, to pa sta začimbni rastlini, ki sta mnogokrat dodani hrani, pripravljeni v restavracijah. Z dostavljenim obrokom pa tovrstnih težav ni.

 Najzanesljivejša storitev

Sorazmerno enostaven sistem dostave se z leti ni veliko spremenil, razen po obsegu. Dandanes več kot 5000 moških, pa tudi nekaj žensk, dnevno dostavi dobrih 200.000 obrokov od doma v svojem kraju do pisarn, razkropljenih po strnjenih mestnih naseljih, ki štejejo čez 20 milijonov prebivalcev. Dabbawali delujejo na področju, ki se na vse strani razteza kakih 60 kilometrov daleč; nekateri pešačijo in 30 ali 40 posod prevažajo z vozičkom, drugi pa potujejo s kolesom ali primestnim vlakom. Naj bo tako ali drugače, pravi obrok dostavijo pravemu človeku ob pravem času. Pravzaprav je rečeno, da se zmotijo le enkrat na vsakih 6 milijonov dostav! Kako jim uspeva ohranjati tako izredno spričevalo?

Leta 1956 so bili dabbawali registrirani kot dobrodelna ustanova z izvršilnim odborom in drugimi uslužbenci. Skupine delavcev skupaj z nadzornikom delujejo kot ločene enote. Vendar so vsi v organizaciji partnerji in delničarji – in ravno to je, kot pravijo, razlog za njihov uspeh. V bistvu niso imeli niti ene stavke v več kot 100 letih, odkar delujejo.

Dabbawali imajo s seboj identifikacijsko izkaznico in so zlahka prepoznavni po svoji značilni beli srajci, ohlapnih hlačah in beli čepici. Če si ne nadenejo čepice, brez  upravičenega razloga zamujajo oziroma ne pridejo na delo ali pa jih zasačijo, da med službo pijejo alkohol, so v nevarnosti, da jih oglobijo.

Dnevna rutina

Do pol devetih zjutraj nekdo na domu stranke, morda žena, pripravi obrok in ga spravi v posebno posodo oziroma menažko – dabbo. Dabbe so sestavljene iz nekaj posod, ki so zložene ena na drugo, skupaj pa jih drži kovinska zaponka. Dabbawala zbere nekaj menažk iz svoje okolice, jih naloži na kolo ali voziček ter pohiti proti železniški postaji, kjer se sreča z drugimi iz svoje skupine. Tam te posode razporedijo glede na to, kam jih je treba dostaviti, podobno kot poštarji razporedijo pošiljke.

Vsaka menažka ima svojo kodo s črkami, številkami in barvami, iz katere je razvidno, od kod prihaja hrana, kje sta bližnja in namembna železniška postaja, ime stavbe in številka nadstropja. Posode, namenjene določenemu področju, zberejo skupaj in jih naložijo na dolge lesene platoje, na katere lahko gre do 48 menažk. Ko prispe vlak, vse skupaj spravijo v posebno kabino poleg voznikove. Zatem ko se vlak pripelje do glavne zbirne postaje, menažke znova razporedijo in jih odpeljejo do namembne postaje. Tam jih še enkrat sortirajo in nazadnje s kolesom ali vozičkom dostavijo do strank.

Ta oblika transporta ni le učinkovita, temveč tudi poceni. Poleg tega dabbawali ne ostanejo ujeti v prometnih zamaških, saj kolesarijo po stranskih ulicah ali med avtomobili. Tako dostavijo hrano v pravo pisarno do 12.30. Marljivi dabbawali zatem, ko tudi sami pojedo kosilo, med 13.15 in 14.00 poberejo prazne menažke ter jih vrnejo na strankin dom, kjer jih kak družinski član pomije, tako da so pripravljene za naslednji dan. Ves postopek, od začetka do konca, poteka hitro in učinkovito, kakor kakšna štafetna tekma!

Skromno, a zelo cenjeno delo

Odlično spričevalo dabbawalov ni ostalo neopaženo. Nekatere organizacije so preučile njihov sistem dostave, zato da bi načela uporabile tudi na drugih področjih v poslovanju. O dabbawalih so posneti celo dokumentarni filmi. Revija Forbes Global Magazine jim je za njihovo skoraj brezhibno spričevalo podelila certifikat Six Sigma. Omenjeni so v Guinnessovi knjigi rekordov, kot zgled pa jih preučujejo tudi na Harvardski poslovni šoli v Združenih državah Amerike. Obiskali so jih celo nekateri dostojanstveniki, med njimi tudi neki član britanske kraljeve družine, ki je bil nad njihovim delom tako navdušen, da je nekatere povabil na svojo poroko v Anglijo.

Danes dabbawali uporabljajo računalnike in mobilne telefone za sprejemanje naročil in vodenje poslov. Toda njihov način dostave ostaja enak. Ko se bliža čas kosila, so številni lačni uslužbenci v Mumbaju prepričani, da bo topel in doma pripravljen obrok kmalu na njihovi pisalni mizi – in to ob pravem času!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 11]

Nalaganje dabb na vlak

[Slika na strani 11]

Dabba ima ločene posode, ki so naložene druga na drugo, zaradi česar jo je enostavno prenašati.

[Slika na strani 12]

Številni poslovneži so se od dabbawalov naučili učinkovitega sistema dostave.