Zvok glasbil v starem Izraelu

GLASBA je bila sestavni del kulture starih Izraelcev. S trobentami in rogovi so pozivali k čaščenju in naznanjali pomembne dogodke. Na harfe in lire so brenkali, da bi pomirili člane kraljeve družine. (1. Samuelova 16:14–23) Ob veselih priložnostih pa so udarjali po bobnih ter tresli cimbale in ropotulje. (2. Samuelova 6:5; 1. kroniška 13:8)

Kajnov potomec Jubal je v Svetem pismu omenjen kot »oče vseh, ki igrajo na harfo in na piščal«. (1. Mojzesova 4:21) Morda je bil on tisti, ki je izumil brenkala in pihala.

V Bibliji so opisani številni dogodki, v katerih je imela glasba svojo vlogo. Vendar je v njej zelo malo informacij o samih glasbilih. Toda strokovnjaki so s pomočjo arheoloških odkritij in starodavnih zapisov skušali določiti, kakšna naj bi bila videti staroveška glasbila in kakšne zvoke so ustvarjala. Nekateri sklepi so le domneve, a vseeno si poglejmo nekaj dobro dokumentiranih primerov.

Tamburini, ropotulje in cimbale

Zatem ko je Bog Mojzesa in Izraelce čudežno popeljal skozi Rdeče morje, so se Mirjam in »vse druge ženske« zbrale ter igrale »na tamburine in plesale«. (2. Mojzesova 15:20) Čeprav niso iz biblijskih časov našli nobenih tamburinov, kakršne poznamo danes, pa so bile v izraelskih mestih, kot so Ahzib, Megido in Bet Šean, odkrite staroveške glinene figurice žensk, ki v rokah držijo nekakšne bobenčke. To glasbilo, ki je v svetopisemskih prevodih pogosto omenjeno kot tamburin, je bilo verjetno sestavljeno iz preprostega lesenega obroča in živalske kože, ki je bila razpeta čezenj.

V času očakov so ženske ob veselih dogodkih igrale na tamburine ter hkrati pele in plesale. Sveto pismo pojasnjuje, da je izraelskemu voditelju Jefteju takrat, ko se je po pomembni zmagi vračal domov, prišla naproti njegova hči ter »igrala [. . .] na tamburin in plesala«. Ob neki priložnosti so ženske slavile Davidove dosežke »s pesmijo in plesom« ter »s tamburini«. (Sodniki 11:34; 1. Samuelova 18:6, 7)

Ko je kralj David pripeljal skrinjo zaveze v Jeruzalem, so ljudje »praznoval[i] pred Jehovom z igranjem na raznovrstna glasbila iz brinovega lesa, na harfe, psalterije, tamburine, ropotulje in cimbale«. (2. Samuelova 6:5) Kasneje je jeruzalemski tempelj imel svoj orkester z usposobljenimi glasbeniki, ki so igrali na cimbale, trobente in harfe, pa tudi na druga brenkala.

Znamo si nekako predstavljati videz tamburina, toda kakšne so bile videti ropotulje? Očitno so imele majhen ovalen kovinski okvir in držalo. Ob tresenju so ustvarjale ostre, prodorne zvoke. Sveto pismo jih omenja samo enkrat, in sicer takrat, ko je bila skrinja zaveze pripeljana v Jeruzalem. Po judovskem izročilu pa naj bi ropotulje uporabljali tudi ob žalostnih dogodkih.

 Kaj pa staroveške cimbale? Morda si jih predstavljate kot veliki okrogli kovinski plošči, ki se udarjata druga ob drugo. Vendar so imele nekatere cimbale iz starega Izraela le deset centimetrov premera, podobne so bile kastanjetam in ustvarjale so žvenketajoč zvok.

Harfe in brenkala

Kinnor, kot se je najpogosteje imenovala »harfa« ali »lira«, je bil v starem Izraelu nekaj običajnega. David je igral nanj, zato da bi pomiril kralja Savla. (1. Samuelova 16:16, 23) Strokovnjaki imajo najmanj 30 upodobitev lire, ki so jih našli na starodavnih kamnitih stenah, kovancih, mozaikih, okrasnih ploščicah in pečatih. Oblika tega glasbila se je skozi stoletja spreminjala. Glasbenik jo je držal v rokah in po njenih strunah brenkal s prsti ali trzalico.

Kinnorju je bil podoben nebel. Čeprav ni povsem jasno, koliko strun je imel, kako velik je bil in kako so igrali nanj, pa večina strokovnjakov meni, da so tako nebel kot kinnor glasbeniki lahko nosili s seboj.

Trobente in rogovi

Mojzesu je Bog naročil, naj naredi dve trobenti. Narejeni sta morali biti iz tolčenega srebra. (4. Mojzesova 10:2) Duhovniki so s trobentami naznanjali številne  dogodke, povezane s templjem in različnimi prazniki. Z njimi so lahko ustvarjali raznolike zvoke, odvisno od namena, med drugim glasne dolge ali krajše zvoke. Dejanski videz teh trobent je še vedno zavit v temo, saj ni bila odkrita niti ena trobenta iz svetopisemskih časov. Na voljo so nam samo umetniške upodobitve, kot je denimo tista na ploskem reliefu na Titovem slavoloku v Rimu.

Rog ali šofar je v Hebrejskih spisih omenjen več kot 70-krat. To glasbilo so izdelali bodisi iz kozjega bodisi iz ovnovega roga. Glede na judovske zapise sta obstajali dve obliki roga – ena je bila ravna z zlatim ustnikom, druga pa ukrivljena in okrašena s srebrom. Z rogom so pogosto naznanjali kakšen dogodek, saj je bilo mogoče z njim ustvariti dva ali tri votle tone, ki so se slišali zelo daleč.

V starem Izraelu so z rogom naznanjali nekatere verske dogodke, denimo začetek in konec šabata. Rog pa so uporabljali tudi ob drugih priložnostih, na primer v vojni. Lahko si samo predstavljamo, kako strašljivo se je slišalo trobljenje iz 300 rogov, tik preden je Gideonova vojska sredi noči nenadoma napadla Madiance. (Sodniki 7:15–22)

Raznovrstna glasbila

V biblijskih časih so igrali tudi na glasbila, kot so zvončki, piščali in lutnje. Jehovov prerok Daniel, ki je bil pregnan v stari Babilon, je pisal o orkestru babilonskega kralja Nebukadnezarja. V tem orkestru so med drugim igrali na citre, piščali in dude. (Daniel 3:5, 7)

Ta kratki pregled nekaterih glasbil, omenjenih v Svetem pismu, potrjuje dejstvo, da je bila glasba del vsakdana staroveških Izraelcev, verjetno pa tudi drugih starih civilizacij. Glasba se je razlegala po kraljevih palačah in prostorih za čaščenje, pa tudi po vaseh in domovih.

[Slika na strani 15]

Na ropotuljo so igrali tako, da so jo stresali.

[Slika na strani 15]

Kralj David je bil spreten harfist.

[Slika na strani 15]

Tamburin so uporabljali že v času očakov.

[Slika na strani 15]

S trobento so naznanjali mnoge dogodke.

[Slika na strani 16]

Figurica ženske iz osmega stoletja pr. n. št., ki v rokah drži nekakšno tolkalo.

[Slika na strani 16]

Kovanec iz drugega stoletja n. št., na katerem je upodobljeno brenkalo.

[Slika na strani 16]

Na tem kamnu iz prvega stoletja pr. n. št., ki je bil del tempeljskega obzidja v Jeruzalemu, je napis »kraj trobentanja«.

[Navedba vira slike na strani 16]

Glinena figurica: Z. Radovan/BPL/Lebrecht; kovanec: © 2007 by David Hendin. All rights reserved; tempeljski kamen: Photograph © Israel Museum, Jerusalem; courtesy of Israel Antiquities Authority