Edinstveni izzivi družin s pastorki

● Če bi družine s pastorki skušale reševati težave tako, kakor jih rešujejo v običajnih družinah, bi bilo to po besedah dr. Patricie Papernow, strokovnjakinje za družine s pastorki, enako, kakor če bi »si pri vožnji po ulicah New Yorka pomagali z zemljevidom Bostona«.

Dejstvo je, da izzivi družin s pastorki niso samo edinstveni, temveč so tudi večji od izzivov običajnih družin. Pravzaprav je psiholog William Merkel družino s pastorki opisal kot »najbolj zapleten, nenaraven in težaven skupek odnosov, kar jih pozna človeštvo«.

Kako je potem lahko družina s pastorki sploh uspešna, če pa so izzivi v takšnih družinah tako veliki? Odnose v družini s pastorki bi lahko primerjali s šivi, s katerimi je zašita raztrgana krpanka (odeja, sešita iz koščkov blaga). Čeprav so na začetku šivanja šivi šibki, so na koncu lahko vseeno tako močni kakor pri novem izdelku – če je raztrgana krpanka le skrbno zašita.

V nadaljevanju si bomo najprej pogledali nekatere običajne izzive, s katerimi se srečujejo družine s pastorki, in kaj je mnogim pomagalo, da so svoje življenje združili z življenjem drugih. Nato pa se bomo seznanili s štirimi uspešnimi družinami s pastorki.

 1. IZZIV: NEIZPOLNJENA PRIČAKOVANJA

»Pričakovala sem, da bom z veliko ljubezni in pozornosti dosegla, da me bosta pastorka sprejela, vendar po osmih letih na to še vedno čakam.« (Gloria) *

SKUPNO življenje v družini s pastorki se pogosto začne z velikimi pričakovanji. Starši upajo, da se bodo napakam, ki so jih storili v prejšnjem zakonu, ognili oziroma jih popravili, ter da bodo našli ljubezen in varnost, ki so ju pogrešali. Nekatera pričakovanja so morda zgolj fantazije, a vsako, ki se ne izpolni, povzroči stres. To potrjuje tudi naslednja svetopisemska vrstica: »Od pričakovanja, ki se noče in noče izpolniti, zboli srce.« (Pregovori 13:12, Beck) Kaj lahko naredite, če ste zaradi neizpolnjenih pričakovanj potrti?

KAJ LAHKO STORITE

Svojih čustev ne potlačite, misleč, da vas bo razočaranje minilo. Raje razmislite, katera neizpolnjena pričakovanja vam povzročajo bolečino. Nato ugotovite, zakaj gojite neko upanje, saj boste potem lažje razumeli, zakaj se ga tako oklepate. Zatem pa si skušajte postaviti stvarnejša pričakovanja. V nadaljevanju je nekaj zgledov:

1. Svoje pastorke bom že od vsega začetka imel rad in oni bodo imeli radi mene.

Zakaj imam takšno predstavo? Vedno sem sanjal, da bom imel prisrčno, tesno povezano družino.

Stvarnejši pogled: Ljubezen do drugih se bo lahko sčasoma okrepila. Za zdaj je pomembno, da se v naši družini počutimo varne in spoštovane.

2. Vsi v novi družini se bodo hitro prilagodili novim razmeram.

Zakaj imam takšno predstavo? Pripravljeni smo na nov začetek.

Stvarnejši pogled: Družine s pastorki ponavadi potrebujejo od štiri do sedem let, da se privadijo novim okoliščinam. Naše težave so nekaj povsem normalnega.

3. Glede denarja se ne bomo prepirali.

Zakaj imam takšno predstavo? Ljubezen nam bo pomagala, da se bomo ognili malenkostnim sporom.

Stvarnejši pogled: Finančne zadeve, povezane s prejšnjo zakonsko zvezo, so zapletene. Morda še nismo pripravljeni na to, da bi imeli skupen fond.

 2. IZZIV: KAJ STORITI, DA BI RAZUMELI DRUG DRUGEGA

»Hitro smo se prilagodili – vsi v novi družini smo se takoj počutili prijetno.« (Jošito)

»Trajalo je približno deset let, preden sem si zares začel želeti, da bi bila naša sedanja družina uspešna.« (Tacuki, Jošitov pastorek)

ČLANI družine s pastorki podobno kakor Jošito in Tacuki drug drugega morda sploh ne razumejo. Zakaj pa je pomembno, da drug drugega razumejo? Ko se pojavijo problemi, jih morda želite hitro rešiti. Da pa bi bili pri tem učinkoviti, morate najprej razumeti družinske člane.

Dobro je, da razmislite o tem, kako komunicirate. Govorjenje je lahko namreč razdiralno ali pa izgrajujoče, saj v Svetem pismu piše: »Smrt in življenje sta v oblasti jezika.« (Pregovori 18:21) Kako bi lahko svoj jezik uporabljali tako, da bi drug drugega bolj razumeli, ne pa manj?

KAJ LAHKO STORITE

• Ogibajte se tega, da bi druge hitro obsodili; raje se zanimajte za njihova čustva in se vanje vživite. Na primer:

Če vam sin reče »Pogrešam atija«, mu pokažite, da razumete, da ga pogreša. Ne recite: »Toda tvoj očim te ima rad in boljše skrbi zate kakor tvoj oče.« Raje recite: »Res ti mora biti težko. Povej mi, zakaj predvsem ga pogrešaš.«

Namesto da svojega novega zakonskega partnerja obtožujete z besedami »Tvoj sin ne bi bil tako osoren, če bi bil ti boljši roditelj«, mu raje povejte, kako se počutite. Lahko bi rekli: »Ali bi lahko prosim rekel Luku, naj me pozdravi, ko pride domov? To bi mi res veliko pomenilo.«

• Da bi se lahko bolje spoznali, skupaj jejte, se skupaj rekreirajte in skupaj častite Boga.

• Vsi družinski člani se zbirajte na rednih družinskih posvetih. Vsakemu dovolite, da govori, ne da bi ga kdo prekinjal. Najprej naj pove, kaj mu je v novi družini všeč, nato pa, kaj ga moti. Bodite spoštljivi, pa čeprav se s povedanim ne strinjate, in pustite, da vsak pove svojo rešitev problema.

 3. IZZIV: KAJ STORITI, DA BI SE VSI POČUTILI DEL DRUŽINE

»Žena in njeni hčerki imajo bojni posvet, nato pa se spravijo name. Počutim se, kot da nisem del družine, kot da sem pritepenec.« (Walt)

STRAH pred tem, da bi se človek počutil kot vsiljivec v lastni družini, je lahko vir navidez nepovezanih problemov. Na primer:

• Otroci, ki z bodočim očimom ali mačeho pred poroko dobro shajajo, se mu oziroma ji potem, ko zaživijo pod isto streho, radi upirajo.

• Zakonski partner je ljubosumen na svojega šestletnega pastorka.

• Zaradi navidez nepomembnih družinskih zadev izbruhnejo veliki prepiri.

Takšni prepiri vplivajo tudi na biološkega očeta ali mamo, saj se lahko znajde pod pritiskom, ko vidi, da družina poka po šivih. Carmen je to takole opisala: »Zelo mi je težko, ker se počutim ujeto med možem in svojima otrokoma.«

Pri reševanju teh problemov koristi načelo, ki ga je izrekel Jezus: »Vse torej, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« (Matej 7:12) Kaj lahko družine s pastorki naredijo, da bi se vsi družinski člani počutili del družine?

KAJ LAHKO STORITE

• Od vsega naj vam bo najpomembnejši vaš zakon. (1. Mojzesova 2:24) Z novim zakoncem preživljajte čas in svojim otrokom jasno pokažite, kakšen je njegov položaj v družini. Očetje lahko svojim otrokom že pred poroko rečejo kaj takšnega: »Rad imam Ano in z njo se bom poročil. Vem, da boste z njo prijazni.«

• Poskrbite za to, da boste z vsakim od svojih otrok preživeli nekaj časa. S tem jim boste pokazali, da vam veliko pomenijo, in jim zagotovili, da jih imate radi.

• Preživljajte čas z vsakim pastorkom posebej. Tako bosta gradila medsebojni odnos brez posredovanja njegovega roditelja.

• Pustite otrokom, da »se pridružijo« novi družini, ne da bi se jim bilo treba odpovedati stari. Ponavadi je najboljše, da od pastorkov ne zahtevate, da uporabljajo izraze naklonjenosti, denimo »mami« oziroma »ati«. Starejšim otrokom je morda na začetku neprijetno za novo družino uporabljati izraze, kot je na primer »naša družina« ali »mi«.

• Vsakega otroka zadolžite za kakšno hišno opravilo, mu določite mesto pri mizi in lasten kotiček v domu. To naj velja tudi za tiste otroke, ki z vami preživijo samo nekaj časa, večinoma pa so pri svojem drugem staršu.

• Razmislite o tem, da bi se bodisi preselili v novo stanovanje bodisi preuredili zdajšnje, tako da se novi člani ne bi počutili, kot da niso del družine.

 4. IZZIV: VZGOJA OTROK

»Kadar skušam disciplinirati Carmenina otroka, jima ona daje potuho, namesto da bi me podprla.« (Pablo)

»Boli me, ko je Pablo oster z mojima otrokoma.« (Carmen)

ZAKAJ je lahko vzgoja otrok v družini s pastorki jabolko spora? V enostarševski družini je bila vzgoja morda bolj popustljiva. Ko se družini pridruži nov zakonec, morda še ni tako močno navezan na pastorke. Kaj se zato zgodi? Novi zakonec lahko meni, da je biološki roditelj preveč popustljiv do otrok, ta pa meni, da je njegov novi zakonec z njimi preveč oster.

Sveto pismo staršem priporoča, naj bodo pri vzgoji otrok uravnovešeni: »Ne dražite svojih otrok, temveč jih vzgajajte, tako da jih disciplinirate in usmerjate njihov um v skladu z Jehovovo [Božjo] voljo.« (Efežanom 6:4) Ta vrstica želi povedati, da morajo starši oblikovati otrokovo razmišljanje, ne pa samo nadzorovati njegovo vedenje. Obenem pa jih spodbuja, naj bodo do otrok prijazni in ljubeči, saj jih potem s svojo vzgojo ne bodo dražili.

KAJ LAHKO STORITE

• Uvedite hišna pravila – najprej tista, ki ste jih imeli že prej. Med branjem naslednjega izmišljenega dogodka razmislite o koristih takšnih pravil:

Mačeha: »Teja, dogovorili smo se: Nobenega pisanja SMS-ov, dokler ni narejena domača naloga.«

Teja: »Ti nisi moja mama.«

Mačeha: »To je že res, Tejči, ampak danes zvečer sem jaz odgovorna zate in dogovorili smo se: Nobenega pisanja SMS-ov, dokler ni narejena domača naloga.«

• Ne postavljajte mnogo pravil oziroma navad ne spreminjajte prehitro. Kar je za očima oziroma mačeho videti preprosta prošnja, je lahko za otroka breme, saj ima še vedno občutek, da se mu je življenje obrnilo na glavo. Seveda pa so nekatera nova pravila nujna – denimo o zasebnosti in oblačenju, še posebej če so v družini starejši otroci.

• Če se z zakoncem glede vzgoje v čem razhajate, se z njim pogovorite na samem, ne pa pred otroki. Osredinite se na otrokovo vedenje, ne pa na dozdevne vzgojne napake v preteklosti.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 3]

Morda se zdi, da je družina s pastorki, v kateri vlada sloga, samo lep sen.

[Slika na strani 4]

Družinski člani bi morali drug drugega potrpežljivo poslušati, da bi vedeli, kaj drugi čuti in kaj ga skrbi.

[Slika na strani 6]

Starši bi morali medsebojna nesoglasja reševati na samem.