Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Sveto pismo, knjiga zanesljivih prerokb – 4. del

Sveto pismo, knjiga zanesljivih prerokb – 4. del

Sveto pismo, knjiga zanesljivih prerokb – 4. del

V Svetem pismu je bilo napovedano, da bo Kristus trpel in umrl

Ta osemdelni sklop člankov razpravlja o pozornost vzbujajoči značilnosti Svetega pisma – o prerokbah oziroma napovedih. Ti članki vam bodo pomagali odgovoriti na vprašanje: Ali so svetopisemske prerokbe zgolj delo bistrih ljudi ali pa so navdihnjene od Boga? Vabimo vas, da pretehtate dokaze.

KO JE bil pred kakšnimi 2000 leti Jezus Kristus na zemlji, je vedel, da ga bodo njegovi sovražniki usmrtili na krut način. Kako je lahko to vedel? Dobro je poznal prerokbe iz Hebrejskih spisov oziroma »Stare zaveze«, ki so govorile o njem. Številne takšne napovedi je več kot 700 let pred Jezusovim rojstvom napisal prerok Izaija. Zakaj smo lahko prepričani, da so bile Izaijeve besede napisane pred izpolnitvijo dogodkov, ki jih opisujejo?

Leta 1947 je neki beduinski pastir na Zahodnem bregu v eni od votlin blizu Kumrana, ki leži na severozahodni obali Mrtvega morja, našel zvitke. Ti so skupaj z drugimi zvitki iz votlin v bližini postali znani kot Mrtvomorski zvitki. Med njimi je tudi prepis celotne Izaijeve knjige. * Izviral naj bi iz drugega stoletja pred Jezusovim rojstvom. Torej so bile to, kar je napisal Izaija, res prerokbe. Kaj pa je ta pisec napovedal glede trpljenja in smrti Kristusa oziroma Mesija? * Poglejmo si dve Izaijevi prerokbi.

Napovedano je bilo, da bo Kristus trpel

Prva prerokba: »Svoj hrbet sem nastavil tistim, ki so me tepli.« (Izaija 50:6) *

Izpolnitev: Leta 33 n. št. so Jezusa njegovi judovski sovražniki privedli k rimskemu deželnemu upravitelju Ponciju Pilatu, da bi mu sodil. Upravitelj je spoznal, da je Jezus nedolžen, zato ga je skušal izpustiti. Toda ker so Judje neusmiljeno zahtevali njegovo smrt, je Pilat razsodil, »naj se njihovi zahtevi ugodi«, in ga izročil vojakom, da ga pribijejo na kol. (Luka 23:13–24) Toda naprej ga je »dal prebičati«. (Janez 19:1) Kot je napovedal Izaija, se Jezus ni upiral, temveč je svoj hrbet nastavil tistim, ki so ga tepli.

Kaj pravi zgodovina:

● Zgodovina potrjuje, da so Rimljani svoje žrtve, preden so jih usmrtili, običajno prebičali. Glede na neki priročnik so za to uporabljali »bič, narejen iz številnih usnjenih trakov, ki so imeli na koncu koščke svinca oziroma kakšne druge kovine z ostrimi robovi. Žrtev so [. . .] tepli po golem hrbtu, dokler ta ni bil povsem razmesarjen. Včasih je temu sledila smrt.« Jezus pa je to težko preizkušnjo preživel.

Napovedano je bilo, da bo Kristus umrl

Druga prerokba: »Svojo dušo [je] izlil v smrt.« (Izaija 53:12) * Več podrobnosti najdemo v Psalmu 22:16. Tam piše: »Hudobnikov krdelo me je obkrožilo, prebodli so moje roke in noge moje.« (Antonín Chráska)

Izpolnitev: V Marku 15:15 piše, da je Pilat Jezusa »dal prebičati in ga nato izročil vojakom, da ga pribijejo na kol«. Jezusa so usmrtili na krut način, tako da so ga z žeblji skozi roke in noge pribili na kol. (Janez 20:25) Čez nekaj ur »je glasno zavpil in izdihnil«. (Marko 15:37)

Kaj pravi zgodovina:

● Svetnih virov, ki omenjajo Jezusovo smrt, je bolj malo. V enem od zapisov, ki je delo uglednega rimskega zgodovinarja Tacita, rojenega okoli leta 55 n. št., piše: »Kristusa, iz katerega izhaja ime [kristjani], je dal v času vladanja Tiberija usmrtiti Poncij Pilat, eden od naših deželnih upraviteljev.« * Te besede se povsem ujemajo s poročilom v evangelijih, ki prav tako omenjajo cesarja Tiberija, Poncija Pilata in druge politične osebnosti. (Luka 3:1; 23:1–33; Janez 19:1–24)

Zgodovina prav tako potrjuje, da so Rimljani s smrtjo na kolu kaznovali sužnje in prezirane kriminalce. Včasih so žrtve na kol privezali, spet drugič pa so jih pribili z žeblji. V nekem priročniku piše, da so »žeblje zabili skozi roke in noge žrtve, nato pa so jo pustili viseti v hudih mukah« zaradi »neznosne žeje in krčevite bolečine«.

Kot smo že omenili, je Jezus dosti vnaprej vedel, da bo umrl krute smrti. Zato je lahko pred koncem svojega življenja pogumno rekel zvestim sledilcem: »V Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen višjim duhovnikom in pismoukom. Ti ga bodo obsodili na smrt in izročili pripadnikom drugih narodov, ti pa se bodo iz njega norčevali, ga prebičali in pribili na kol.« (Matej 20:18, 19) Vendar se nekateri sprašujejo, zakaj je Jezus sploh moral umreti. Odgovor na to vprašanje je pomemben za vse nas, saj vsebuje najboljšo novico, kar smo jih kdaj slišali!

»Strt je bil zaradi naših pregreh«

Ker smo ljudje nepopolni, pogosto storimo kaj narobe, to pa Sveto pismo imenuje greh. Greh bi lahko primerjali s peskom v motorju. Zaradi peska se motor sčasoma uniči in neha delovati. Podobno se ljudje zaradi greha postaramo, zbolimo in umremo. »Plačilo za greh je namreč smrt,« piše v Rimljanom 6:23. Toda zaradi Kristusove smrti se lahko rešimo iz tega žalostnega stanja. Kako pa? Izaija je v osupljivi prerokbi napisal, da bo Kristus umrl »zaradi naših prestopkov« oziroma da bo »strt [. . .] zaradi naših pregreh« in da bodo »njegove rane [. . .] nam v ozdravljenje«. * (Izaija 53:5)

Izaijeva prerokba nam prikliče v spomin Jezusove besede, zapisane v Janezu 3:16: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje.«

Kako si lahko pridobite vero v Jezusa? Tako da ga boljše spoznate. Jezus je Bogu v molitvi dejal: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) To dragoceno spoznanje lahko najdete v Svetem pismu. (2. Timoteju 3:16)

Jasno je, da Jezus želi, da bi večno življenje dobilo čim več ljudi. Zato je malo pred svojo smrtjo napovedal nekaj izrednega: »Ta dobra novica o kraljestvu [Božja vlada, ki bo pomagala ljudem imeti korist od Kristusove žrtve] se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom.« (Matej 24:14) Kot bomo videli v naslednjih dveh člankih tega sklopa, se je tudi ta prerokba izkazala za zelo natančno.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 5 Izaijeva knjiga je edini zvitek, ki se je ohranil v celoti. Zvitki drugih biblijskih knjig so se ohranili le delno.

^ odst. 5 Če se želite seznaniti še z drugimi svetopisemskimi prerokbami, ki nam pomagajo prepoznati Mesija, glejte Prebudite se!, julij 2012.

^ odst. 7 Iz sobesedila te svetopisemske vrstice je razvidno, da se beseda »sem« v tej prerokbi nanaša na Kristusa. V 8. vrstici denimo piše: »Blizu je tisti [Bog], ki me [Jezusa Kristusa] razglaša za pravičnega.« Jezus je bil takrat, ko je bil na zemlji, edini človek, ki je bil pravičen v Božjih očeh oziroma brezgrešen. (Rimljanom 3:23; 1. Petrovo 2:21, 22)

^ odst. 12 V Izaiju 52:13–53:12 so glede Mesija napisane mnoge preroške podrobnosti. V Izaiju 53:7 na primer piše: »Kakor jagnje so ga privedli v zakol, [. . .] on ni odprl svojih ust.« V 10. vrstici še piše, da je dal svojo »dušo v daritev za krivdo«.

^ odst. 15 Kristusa omenjajo tudi drugi antični kronisti, denimo ugledni rimski zgodovinar Svetonij (prvo stoletje), upravitelj Bitinije Plinij mlajši (začetek drugega stoletja) in judovski zgodovinar Jožef (prvo stoletje), ki omenja »Jakoba, brata Jezusa, imenovanega Kristus«.

^ odst. 19 Jezus »se ni z ničimer pregrešil«, zato mu ne bi bilo treba umreti. (1. Petrovo 2:22) Vseeno je dal svoje življenje za nas, s čimer je plačal kazen za naše grehe in nas odkupil oziroma rešil iz primeža smrti. Zato Sveto pismo njegovo smrt imenuje »odkupnina«. (Matej 20:28) Več o tem si lahko preberete v knjigi Kaj Biblija v resnici uči?, na spletni strani www.mr1310.com.

[Okvir/slika na strani 20]

PREDPODOBA KRISTUSOVE ŽRTVENE SMRTI

Postava, ki jo je Bog dal Izraelcem, je med drugim vsebovala določila, ki so predpodabljala to, kar je kasneje storil Mesija. Izraelec je denimo moral potem, ko je grešil oziroma ni ubogal Boga, žrtvovati brezhibno žival. (3. Mojzesova 17:11; 22:21) Ali so lahko žrtvene živali popolnoma pokrile grehe? Ne. (Hebrejcem 10:4) Vendar so predpodabljale žrtev, ki je lahko pokrila grehe – žrtev »Božjega Jagnjeta, ki odvzema greh sveta«. (Janez 1:29; Hebrejcem 10:1, 5–10) Vsi, ki verujejo v to simbolično Jagnje, Jezusa Kristusa, lahko upajo na to, da bodo večno živeli. (Janez 6:40)