PAJEK skakač vrste Hasarius adansoni ima poseben vidni sistem, ki mu omogoča, da natančno izračuna, kako daleč mora skočiti. Kako to stori?

Razmislite: Da bi pajek skakač lahko izračunal oddaljenost predmeta, izkoristi edinstveno značilnost svojih dveh glavnih očes, ki imata vsak svojo »stopničasto« mrežnico z več plastmi. Medtem ko zelena svetloba pada na eno od plasti mrežnice tako, da nastane ostra slika, na drugo pada tako, da nastane zamegljena slika. Bolj ko je slika na tej plasti mrežnice meglena, bližje je predmet pajkovemu očesu. To preprosto dejstvo pajku omogoča, da natančno izračuna razdaljo, ki jo mora preskočiti, da bi ujel plen.

Strokovnjaki želijo s posnemanjem te značilnosti pajka skakača izdelati 3D fotoaparate in celo robote, ki bi lahko izračunali razdaljo do predmeta. Glede na spletno mesto z novicami ScienceNOW je vid pajka skakača »zanimiv primer tega, kako lahko polcentimetrske živalce z možgani, manjšimi od možganov hišnih muh, zberejo kompleksne vidne informacije in se po njih ravnajo«.

Kaj menite? Ali je zamegljeni vid pajka skakača plod evolucije ali ustvaritve?