SVETO PISMO je bilo dokončano v prvem stoletju našega štetja. Nauk, iz katerega se je kasneje razvila trojica, pa so začeli uradno razvijati leta 325 n. št. (več kot dve stoletji kasneje) na koncilu v Niceji (Mala Azija), ki se danes imenuje Iznik in je del Turčije. Kot piše v New Catholic Encyclopedii, je izpoved vere, ki naj bi jo sprejeli na nicejskem koncilu, prva uradna definicija »pravovernega krščanstva« in zajema tudi definicijo Boga in Kristusa. Zakaj pa se jim je stoletja po tem, ko je bilo Sveto pismo dokončano, sploh zdelo potrebno Boga in Jezusa znova opredeliti? Ali je Sveto pismo glede tega nejasno?

Ko je Konstantin postal edini vladar rimskega imperija, so bili tisti, ki so se izrekali za kristjane, deljenega mnenja o odnosu med Bogom in Kristusom. Ali je Jezus Bog? Ali pa ga je Bog ustvaril? Konstantin je hotel nesoglasje rešiti, zato je poklical cerkvene voditelje v Nicejo. Vendar njegov motiv ni bil najti versko resnico, temveč preprečiti, da bi religija razdelila njegov imperij.

Konstantin je zbrane škofe, ki jih je morda bilo nekaj sto, prosil, naj pridejo do skupnega sklepa, toda njegova prošnja ni obrodila sadu. Nato je predlagal, naj koncil sprejme nejasno zamisel, da je Jezus »enega bistva« (homoousios) z Očetom. Ta grški filozofski izraz, ki ne izvira iz Biblije, je postavil temelj doktrini o Trojici, ki je bila kasneje pojasnjena v cerkvenih izpovedih vere. Do konca četrtega stoletja je bil nauk o Trojici že bolj ali manj takšen, kot ga poznamo danes, vseboval je tudi tako imenovani tretji del božanstva, svetega duha.

Jezus je rekel, da »bodo pravi častilci častili Očeta v [. . .] resnici«. (Janez 4:23) Ta resnica je zapisana v Svetem pismu. (Janez 17:17) Ali Sveto pismo uči, da so Oče, Sin in sveti duh tri osebe v enem Bogu?

Kot prvo, Sveto pismo besede »trojica« sploh ne omenja.  Kot drugo, Jezus ni nikoli trdil, da je enak Bogu. Prav nasprotno, častil je Boga. (Luka 22:41–44) Kot tretje pa je zanimivo to, kakšen odnos je imel Jezus s svojimi sledilci. Celo zatem ko je bil obujen od mrtvih in je bil že duhovno bitje, je svoje sledilce imenoval »moji bratje«. (Matej 28:10) Ali so bili bratje Vsemogočnega Boga? Seveda ne! Zaradi svoje vere v Kristusa – Božjega prvorojenca – so tudi oni bili sinovi enega Očeta. (Galačanom 3:26) Vabimo vas, da v nadaljevanju primerjate nekaj svetopisemskih vrstic z odlomkom izpovedi vere, ki je bila sprejeta na nicejskem koncilu.

Kaj pravi nicejska veroizpoved:

»Verujem [. . .] v enega Gospoda Jezusa Kristusa, [. . .] [ki je] enega bistva z Očetom, ki je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga.«

Kaj pravi Sveto pismo:

• »Grem [Jezus] k Očetu, saj je Oče večji od mene.« (Janez 14:28) *

• »Odhajam [Jezus] gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.« (Janez 20:17)

• »Za nas [je] en Bog, Oče.« (1. Korinčanom 8:6)

• »Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa!« (1. Petrovo 1:3)

• »Tole govori Amen [Jezus], [. . .] začetek Božjega stvarjenja.« (Razodetje 3:14) *