KARIJEVA izkušnja je precej pogosta. Po podatkih neke britanske neprofitne organizacije za mentalno zdravje je vsak peti zaposleni dejal, da je v službi zaradi stresa fizično zbolel, vsak četrti pa, da je zaradi prevelikega pritiska na delovnem mestu jokal. Predpisovanje antidepresivov se je v enem od nedavnih let v času ekonomske krize izredno povečalo.

Kaj vam povzroča stres?

• Negotovost – finančna ali katera druga

• Izčrpavajoča rutina

• Medsebojni spori

• Travmatičen dogodek

Kako stres vpliva na vas?

• Zdravstvene težave

• Čustvena izčrpanost

• Težave s spanjem

• Depresija

• Slabši odnosi z drugimi

 Stres v vašem telesu aktivira osupljiv sistem – sistem za pomoč v sili. Hormoni, ki se ob tem sprostijo, pospešijo dihanje, srčni utrip in krvni tlak. Poleg tega se v krvni obtok sprostijo rezervne krvne celice in glukoza. Ti številni odzivi telesa vas pripravijo na uspešno spoprijemanje s stresorjem, dražljajem, ki povzroči stres. Ko stresor mine, se vaše telo vrne v normalno stanje. Če pa še kar traja, lahko povzroči, da ste kronično zaskrbljeni ali napeti kakor motor pri visokih obratih. Zato je tako za vaše fizično kot duševno zdravje zelo pomembno, da se naučite spopadati s stresom.

Stres sam po sebi ni nujno škodljiv. Pri Ameriškem združenju za psihologijo pravijo: »Stres je za človeka to, kar je napetost za struno pri violini: če je premalo napeta, je zvok hreščeč in škripajoč, če pa je preveč, je zvok rezek ali pa struna poči. Stres je lahko poljub smrti ali pa začimba v življenju, odvisno pač od tega, kako se z njim spopadamo.«

Poleg tega se ljudje med seboj razlikujemo v osebnosti in splošnem zdravju. Kar je stresno za enega, morda ni za drugega. Če ste zaradi svoje vsakodnevne rutine tako napeti, da se ne morete sprostiti ali spopasti z občasnimi nepričakovanimi in nujnimi zadevami, ste verjetno preveč pod stresom.

Nekateri ljudje se skušajo z neprestanim stresom »spopasti« tako, da posežejo po alkoholu, drogah ali tobaku. Drugi privzamejo nenormalne vzorce prehranjevanja oziroma pasivno sedijo pred televizorjem ali računalnikom – oprimejo se navad, ki ne rešijo problema, ki se skriva v ozadju, temveč ga pravzaprav še poslabšajo. Kako bi se lahko naučili učinkovito spopadati s stresom?

Mnogim uspeva imeti stres pod nadzorom, ker upoštevajo praktične nasvete iz Svetega pisma. Ali bi lahko preizkušena svetopisemska modrost pomagala tudi vam? V nadaljevanju si bomo pogledali štiri pogoste razloge za stres pa tudi kaj nam glede tega svetuje Sveto pismo.

 1. NEGOTOVOST

Nihče od nas ne more imeti popolnega občutka varnosti. Kot piše v Svetem pismu, vsakogar »doletijo nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času«. (Pridigar 9:11) Kako se lahko spopadete z občutki negotovosti? Poizkusite naslednje.

• Zaupajte se zaupanja vrednemu družinskemu članu ali prijatelju. Raziskave kažejo, da podpora ljubljenih ščiti pred motnjami, povezanimi s stresom. Prav zares, »pravi prijatelj ljubi ves čas in brat se izkaže v stiski«. (Pregovori 17:17)

• Ne pomislite vedno na najslabši možni scenarij. Takšno razmišljanje ne povzroči nič drugega, kakor da vam izprazni čustvene rezerve. In to, česar se bojite, se morda sploh ne bo zgodilo! Zato ima Sveto pismo čisto prav, ko pravi: »Nikoli ne bodite zaskrbljeni za naslednji dan, saj bo ta imel svoje skrbi.« (Matej 6:34)

• Izkoristite moč molitve. »Zvrnite nanj [na Boga] vse svoje skrbi, ker mu je mar za vas,« piše v 1. Petrovem 5:7. Da je Bogu mar za nas, pokaže s tem, da nam daje notranji mir in da nam zagotavlja, da nikoli ne zapusti tistih, ki se v težkih časih iskreno obračajo k njemu po tolažbo in podporo. (Hebrejcem 13:5; Filipljanom 4:6, 7)

2. IZČRPAVAJOČA RUTINA

Neizprosna rutina, ki jo sestavljajo vožnja, zaposlitev, študij, skrb za otroke ali ostarele starše, vam lahko nenehno povzroča precejšen stres. Poleg tega se marsikateri od teh dejavnosti ne morete ogniti. (1. Timoteju 5:8) Kaj bi lahko glede tega storili?

• Skušajte si vzeti nekaj časa za sprostitev in se dovolj odpočijte. V Svetem pismu piše: »Boljše je eno prgišče počitka kakor dve prgišči truda in lovljenja vetra.« (Pridigar 4:6)

• Postavite si razumne prioritete in imejte preprost življenjski stil. (Filipljanom 1:10) Razmislite o tem, kako bi si poenostavili življenje, morda tako, da zmanjšate izdatke oziroma čas, ki ga preživite na delovnem mestu. (Luka 21:34, 35)

Prej omenjeni Kari je preiskal svoje življenje. »Dojel sem, da sem imel sebičen življenjski slog,« je napisal. Prodal je svoje podjetje in si našel delo, ki mu je omogočalo, da je bil lahko več časa doma. »Naš življenjski standard se je resda malce znižal,« priznava, »vendar sva z ženo sedaj osvobojena nenehnega stresa in lahko več časa preživiva z družino in prijatelji. Notranjega miru, ki ga zdaj občutim, ne bi nikoli zamenjal za nobeno poslovno priložnost.«

 3. MEDSEBOJNI SPORI

Spori z drugimi, še posebej na delovnem mestu, so lahko zelo stresni. Če imate takšne težave, imate na voljo več možnosti, kako si pomagati.

• Če vas kdo razburi, skušajte ostati mirni. Ne nalagajte drv na ogenj. V Pregovorih 15:1 piše: »Blag odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa povzroča jezo.«

• Nesoglasja skušajte rešiti zasebno in spoštljivo, s čimer boste pokazali, da spoštujete dostojanstvo človeka, s katerim imate spor. (Matej 5:23–25)

• Skušajte razumeti njegove občutke in poglede. Takšen uvid vas lahko »zadržuje [. . .] pred jezo,« saj vam bo pomagal, da se boste postavili v kožo drugega. (Pregovori 19:11) Pomaga pa vam tudi videti sebe skozi oči drugega človeka.

• Skušajte odpustiti. To ni samo plemenita gesta, temveč je tudi dobro zdravilo. Neka raziskava iz leta 2001 je pokazala, da »zamera« povzroča »opazno povišan« krvni tlak in srčni utrip, medtem ko odpuščanje zmanjša stres. (Kološanom 3:13)

4. TRAVMATIČNI DOGODKI

Nieng, ki živi v Kambodži, je doživela vrsto tragedij. Leta 1974 je bila poškodovana, ko je na letališču eksplodirala bomba. Naslednje leto so ji umrli dva otroka, mama in mož. Leta 2000 je njen dom in drugo lastnino uničil požar, tri leta kasneje pa ji je umrl drugi mož. Takrat si je hotela vzeti življenje.

Vendar je Nieng ugotovila, da obstaja nekaj, kar ji lahko pomaga okrevati. Podobno kakor Kari je pričela raziskovati Sveto pismo. To, kar se je naučila, ji je tako zelo koristilo, da se je odločila o tem govoriti še drugim, da bi tudi oni od Svetega pisma imeli korist. Njena zgodba potrjuje ugotovitve britanskih raziskovalcev iz leta 2008. Ugotovili so, da si človek lahko »opomore od stresa«, če se »razdaja [. . .] za druge« – to pa je nasvet, ki je že dolgo zapisan v Svetem pismu. (Apostolska dela 20:35)

Nieng si je pridobila tudi zanesljivo upanje, da je pred nami boljša prihodnost, v kateri bodo vsi problemi, ki danes pestijo človeštvo, samo še preteklost. Takrat bo po vsej zemlji »miru [. . .] v obilju«. (Psalm 72:7, 8)

Zanesljivo upanje in modrost, ki nam pomagata, da se lahko spopadamo s številnimi stresi v življenju, sta neprecenljiva in ju lahko najdemo na straneh Svetega pisma. Ta presenetljiva in edinstvena knjiga je koristila že milijonom. Tudi vam lahko.