Vaš petletni otrok se igra v sosednji sobi. Nenadoma slišite, da se je nekaj razbilo. Stečete k svojemu otroku in vidite, da stoji ob razbiti porcelanasti vazi. Iz njegovega pogleda takoj razberete, da je kriv.

»Ali si ti razbil vazo?« ga strogo vprašate.

»Ne, mami, nisem!« hitro odvrne.

To ni prvič, da ste svojega petletnega otroka ujeli na laži. Ali bi vas to moralo skrbeti?

Kakršno koli laganje je slabo. Sveto pismo pravi, da Bog Jehova ne odobrava »lažnivega jezika«. (Pregovori 6:16, 17) Po Postavi, dani Izraelcem, je bil strogo kaznovan vsak, ki je prevaral drugega človeka. (3. Mojzesova 19:11, 12)

Toda vse laži niso enake. Nekatere laži so zlonamerne; ljudje jih povejo zato, da bi drugim škodili. Spet druge izrečejo, ko so pod pritiskom, morda zato, da bi se ognili sramoti ali kazni. (1. Mojzesova 18:12–15) Čeprav je kakršno koli laganje napačno, so nekatere laži bolj resne od drugih. Če se vaš otrok zlaže, upoštevajte njegovo starost in razlog, zakaj je prikril resnico.

Problema bi se morali lotiti, ko je vaš otrok še majhen. »Zelo pomembno je, da se otroci naučijo govoriti resnico, še posebej takrat, ko je to težko,« je napisal dr. David Walsh. »Odnosi temeljijo na zaupanju in laganje bo to zaupanje uničilo.« *

Ne bodite panični. Dejstvo, da se je vaš otrok zlagal, še ne pomeni, da bo kar čez noč postal moralno pokvarjen. Bodite pozorni na to, da v Svetem pismu piše: »Neumnost je privezana k otrokovemu srcu.« (Pregovori 22:15) Pri nekaterih otrocih se ta neumnost pokaže s tem, da se zlažejo, ker morda mislijo, da se bodo tako lažje ognili kazni. Zato je pomembno, kako se boste odzvali.

Skušajte ugotoviti, zakaj se je vaš otrok zlagal. Ali se boji kazni? Ali vas ne želi razočarati? Denimo, da si vaš otrok izmišlja zgodbice, zato da bi naredil vtis na svoje prijatelje. Ali to počne zaradi tega, ker ni dovolj star, da bi razumel razliko med resničnostjo in domišljijo? Če boste razumeli, zakaj se je vaš otrok zlagal, mu boste lažje pomagali, da se popravi. (Svetopisemsko načelo: 1. Korinčanom 13:11)

Včasih namesto vprašanja uporabite trditev. V izmišljenem dogodku, omenjenem na začetku, je mama, ki je že poznala vsa dejstva, strogo vprašala svojega otroka: »Ali si ti razbil vazo?« Otrok se je zlagal, ker se je morda bal mamine jeze. Kaj pa, če bi mama, namesto da ga je obtožujoče vprašala, preprosto rekla: »Oh ne, razbil si vazo!« Ker bi uporabila trditev namesto vprašanja, se otrok ne bi znašel v skušnjavi, da bi lagal. Poleg tega bi mu pomagala, da bi si oblikoval vzorec iskrenosti. (Svetopisemsko načelo: Kološanom 3:9)

Pohvalite poštenost. Ker otroci že po naravi želijo ugajati svojim staršem, uporabite to željo sebi v prid. Svojemu otroku dajte vedeti, da je v vaši družini poštenost zelo pomembna in da zato od njega pričakujete, da je resnicoljuben. (Svetopisemsko načelo: Hebrejcem 13:18)

Svojemu otroku dajte jasno vedeti, da laganje uniči zaupanje in da je morda potrebno veliko časa, da se izgubljeno zaupanje znova obnovi. Pomagajte mu, da se bo lepo vedel, tako da ga takrat, ko pove po resnici, pohvalite. Lahko bi na primer rekli: »Zelo sem vesel, ker si iskren.«

Bodite dober zgled. Seveda od svojega otroka ne morete pričakovati, da bo iskren, če vas sliši reči kaj podobnega kot »Povej mu, da me ni doma«, ko s kom ne želite govoriti po telefonu, ali pa »Danes bom na bolniški«, ko bi se v resnici radi le malo sprostili. (Svetopisemsko načelo: Jakob 3:17)

Uporabljajte Sveto pismo. V Svetem pismu so zapisana načela in dogodki iz resničnega življenja, ki spodbujajo človeka k poštenosti. Knjiga Uči se od Velikega učitelja, ki so jo izdali Jehovove priče, vam lahko pomaga otroku privzgojiti svetopisemska načela. Poglavje 22 ima naslov »Zakaj ne smemo lagati«. (Glej odlomek iz te knjige v okvirju » Knjiga, ki bo pomagala vašemu otroku«.)