Nekateri ljudje pravijo, da svojega otroka ne boste mogli nikoli preveč pohvaliti. Drugi pa trdijo, da nenehna hvala otroka pokvari in mu da občutek, da mu stvari avtomatično pripadajo, kakor če bi mu svet kaj dolgoval.

Poleg tega, da razmislite, koliko naj bi pohvalili svojega otroka, bi morali razmisliti tudi o tem, kako naj bi ga pohvalili. Kakšna pohvala bo spodbudila vašega otroka? Kakšna pohvala bi mu morda škodila? Kako lahko pohvalite otroka, da mu bo to kar najbolj koristilo?

Niso vse pohvale enake. Razmislite o naslednjem.

Pretirano hvaljenje lahko škodi. Nekateri starši kar tako hvalijo svoje otroke, zato da bi jim dvignili samozavest. Toda otroci »so dovolj pametni, da zaznajo pretiravanje in sklenejo, da ne mislite zares tega, kar rečete«, svari dr. David Walsh. »Vedo, da si niso zaslužili [pohvale], in morda sklenejo, da vam ne morejo zaupati.« *

Boljše je pohvaliti otrokovo sposobnost. Denimo, da je vaša hčerka nadarjena za risanje. Seveda jo želite za to pohvaliti, kar jo bo spodbudilo, da se bo v tej spretnosti še izboljšala. Vendar ima lahko takšna pohvala tudi svoje slabosti. Pohvala, ki se osredinja izključno na nadarjenost, lahko vašo hčerko navede na razmišljanje, da si je vredno prizadevati samo za spretnosti, ki jih tako rekoč naredi z levo roko. Morda bo zaradi strahu pred neuspehom celo bežala pred novimi izzivi. Lahko bi razmišljala: »Gotovo nisem ustvarjena za nekaj, kar od mene zahteva trud – zakaj bi torej poskušala?«

Najboljše je pohvaliti otrokov trud. Otroci, ki so pohvaljeni zaradi trdega dela in vztrajnosti, ne pa zgolj zaradi svoje nadarjenosti, se naučijo pomembne resnice – za to,  da postane človek v čem spreten, sta potrebna potrpežljivost in trud. Ker se tega zavedajo, »se za željeni rezultat ustrezno potrudijo«, piše v knjigi Letting Go With Love and Confidence. »Tudi kadar jim kaj spodleti, nase ne gledajo kot na zgubo, ampak kot na nekoga, ki se uči.«

Pohvalite trud, ne le nadarjenost. Če otroku rečete »Vidim, da si se pri risanju zelo potrudil«, lahko dosežete več dobrega, kot če mu rečete »Ti si naravni talent za risanje«. Z obema izjavama otroka sicer pohvalite, toda z drugo bi lahko nehote namigovali na to, da bo uspešen samo v prirojenih spretnostih.

Ko otroka pohvalite za trud, ga učite, da lahko svojo spretnost izboljša z vajo. Tako se bo lahko bolj samozavestno lotil novih izzivov. (Svetopisemsko načelo: Pregovori 14:23)

Pomagajte otroku spopasti se z neuspehom. Celo dobri ljudje delajo napake, morda tudi večkrat. (Pregovori 24:16) Toda po vsaki napaki vstanejo, se iz izkušnje nekaj naučijo in gredo naprej. Kako lahko svojemu otroku pomagate, da se bo naučil odzvati na takšen pozitiven način?

Odgovor je enak – osredinite se na trud. Poglejmo primer: Recimo, da svoji hčerki pogosto rečete »Ti imaš talent za matematiko!«, potem pa piše matematični test negativno. Morda bo sklenila, da je izgubila svojo nadarjenost; zakaj bi se torej sploh trudila izboljšati?

Ko pa se osredinite na trud, pri otroku spodbujate zdržljivost. Svoji hčerki pomagate, da na negativno oceno ne gleda kot na tragedijo, ampak le kot na neuspeh. Tako ne bo obupala. Morda bo poskusila z drugačnim pristopom ali pa bo v učenje preprosto vložila več truda. (Svetopisemsko načelo: Jakob 3:2)

Vaša kritika naj bo konstruktivna. Ko je kritika povedana na pravilen način, bo otroku pomagala, ne pa ga strla. Poleg tega, če boste svojega otroka redno ustrezno pohvalili, bo verjetno z veseljem sprejel predloge, kako se lahko še izboljša. Potem bodo njegovi dosežki vir zadovoljstva tako njemu kakor tudi vam. (Svetopisemsko načelo: Pregovori 13:4)