5. PREUČEVALNI ČLANEK
Z vami bomo šli
Z vami bomo šli, ker smo slišali, da je Bog z vami! (ZAH. 8:23)
PESEM 26: Kdor za njih kaj stori, to zame stori
POVZETEK *
Druge ovce (»deset mož«) si štejejo v čast, da lahko častijo Jehova skupaj z maziljenci (»judovski mož«). (Glej odstavka 1, 2.)
1. Kaj je Jehova napovedal za naš čas?
JEHOVA je za naš čas napovedal: »Tiste dni bo deset mož iz vseh jezikov narodov prijelo judovskega moža za rob oblačila, da, oprijeli se ga bodo in rekli: ‚Z vami bomo šli, ker smo slišali, da je Bog z vami!‘« (Zah. 8:23) »Judovski mož« predstavlja tiste, ki jih je Bog mazilil s svetim duhom. Sveto pismo jih imenuje tudi »Božji Izrael«. (Gal. 6:16) »Deset mož« predstavlja tiste, ki upajo, da bodo večno živeli na zemlji. Zavedajo se, da je Jehova izbral skupino maziljencev, in jim je v čast, da lahko skupaj z njimi častijo Boga.
2. Kako gre »deset mož« z maziljenci?
2 Danes ne moremo poznati imen vseh maziljencev na zemlji. * Vendar lahko tisti, ki upajo na večno življenje na zemlji, tako rekoč gredo z maziljenci. Kako? Sveto pismo pravi, da se bo »deset mož« oprijelo judovskega moža za rob oblačila in bo reklo: »Z vami bomo šli, ker smo slišali, da je Bog z vami!« V tej svetopisemski vrstici je judovski mož omenjen v ednini. Vendar besedna zveza »z vami«, ki je navedena dvakrat, pokaže, da gre za več kot enega človeka. To pomeni, da judovski mož ne predstavlja le enega posameznika, ampak vse maziljene kristjane kot skupino. Tisti, ki niso maziljeni, služijo Jehovu skupaj z maziljenci. Vendar na maziljence ne gledajo kot na voditelje, saj se zavedajo, da je njihov voditelj Jezus. (Mat. 23:10)
3. Na katera vprašanja bomo dobili odgovore v tem članku?
3 Ker so maziljeni kristjani danes še vedno med Božjim ljudstvom, se morda nekateri sprašujejo: 1. Kako naj bi maziljeni kristjani gledali nase? 2. Kako naj bi ravnali s tistimi, ki na spominski slovesnosti zaužijejo simbola? 3. Ali naj bi nas skrbelo, če število tistih, ki jemljejo simbola, narašča? V tem članku bomo dobili odgovore na ta vprašanja.
KAKO NAJ BI MAZILJENI KRISTJANI GLEDALI NASE?
4. O katerem svarilu, zapisanem v 1. Korinčanom 11:27–29, bi morali maziljeni kristjani resno razmisliti in zakaj?
4 Maziljeni kristjani bi morali resno razmisliti o svarilu iz 1. Korinčanom 11:27–29. (Beri.) Kako bi lahko maziljen kristjan na spominski slovesnosti »nevredno« zaužil simbola? To bi naredil, če bi jedel kruh in pil vino, vendar ne bi živel po Jehovovih pravičnih merilih. (Heb. 6:4–6; 10:26–29) Maziljeni kristjani se zavedajo, da morajo ostati zvesti, če želijo prejeti nagrado »Božjega nebeškega klica po Kristusu Jezusu«. (Fil. 3:13–16)
5. Kako naj bi maziljeni kristjani gledali nase?
5 Jehovov sveti duh pomaga Božjim služabnikom, da so ponižni, ne pa ponosni. (Efež. 4:1–3; Kol. 3:10, 12) Zato maziljenci ne mislijo, da so boljši od drugih. Vedo, da ni nujno, da Jehova daje maziljencem več svetega duha kot drugim svojim služabnikom. Ne mislijo, da bolje razumejo svetopisemske resnice kot drugi. Nikoli ne bodo kakemu posamezniku rekli, da je tudi on maziljen in da bi moral na spominski slovesnosti vzeti simbola. Ponižno priznavajo, da je Jehova tisti, ki posameznika povabi v nebesa.
6. Kako naj bi se vedli maziljeni kristjani glede na to, kar piše v 1. Korinčanom 4:7, 8?
6 Maziljeni kristjani si štejejo v čast, da so povabljeni v nebesa, vendar ne pričakujejo od drugih, da bi jim kakor koli izkazovali posebno čast. (Fil. 2:2, 3) Prav tako vedo, da Jehova ni nikomur povedal, da jih je mazilil. Zato maziljeni posameznik ni presenečen, če nekateri ne verjamejo takoj, da je res maziljen. Zaveda se, da nam Sveto pismo svetuje, naj ne verjamemo hitro nekomu, ki pravi, da mu je Bog zaupal posebno odgovornost. (Raz. 2:2) Ker maziljeni kristjan ne želi usmerjati pozornosti nase, tistim, ki jih sreča prvič, ne pove kar takoj, da je maziljen. Prav tako se s tem ne hvali pred drugimi. (Beri 1. Korinčanom 4:7, 8.)
7. Česa maziljenci ne želijo delati in zakaj?
7 Maziljeni kristjani ne menijo, da bi morali čas preživljati samo z drugimi maziljenci, kot da so člani nekega posebnega kluba. Ne iščejo drugih maziljencev, da bi z njimi razpravljali o svojem maziljenju ali da bi oblikovali zasebne skupine za preučevanje Svetega pisma. (Gal. 1:15–17) S tem ne bi prispevali k enotnosti občine. Delali bi proti svetemu duhu, ki pomaga Božjemu ljudstvu uživati mir in enotnost. (Rim. 16:17, 18)
KAKO NAJ BI RAVNALI Z MAZILJENIMI KRISTJANI?
Z maziljenimi kristjani in tistimi, ki vodijo, ne bi smeli ravnati kot s slavnimi osebnostmi. (Glej odstavek 8.) *
8. Zakaj moramo paziti, kako ravnamo s tistimi, ki zaužijejo simbola na spominski slovesnosti? (Glej tudi podčrtno opombo.)
8 Kako naj bi ravnali z maziljenimi brati in sestrami? Ne bi bilo prav, če bi takšne posameznike preveč občudovali, čeprav so Kristusovi maziljeni bratje. (Mat. 23:8–12) Sveto pismo nas na primer glede starešin spodbuja, naj posnemamo »njihovo vero«, vendar ne pravi, naj imamo kakšnega človeka za voditelja. (Heb. 13:7) Res je, da Sveto pismo pravi, da so nekateri »vredni dvojne časti«. Toda takšni niso vredni časti zato, ker so maziljeni, ampak zato, ker »dobro predsedujejo« in »si zelo prizadevajo v govorjenju in poučevanju«. (1. Tim. 5:17) Če bi maziljenega kristjana preveč hvalili in mu posvečali veliko pozornosti, bi ga lahko spravili v zadrego. * In kar je še slabše, lahko bi ga navedli, da postane ponosen. (Rim. 12:3) Nihče od nas ne bi želel narediti kaj, kar bi koga od Kristusovih maziljenih bratov navedlo na to, da bi naredil takšno hudo napako. (Luk. 17:2)
9. Kako lahko pokažemo, da spoštujemo maziljene kristjane?
9 Kako lahko pokažemo, da spoštujemo tiste, ki jih je Jehova mazilil? Ne bomo jih spraševali, kako so postali maziljeni. To je osebna zadeva, ki je nimamo pravice vedeti. (1. Tes. 4:11; 2. Tes. 3:11) Ne bi smeli skleniti, da so maziljeni tudi njihovi starši, zakonec ali drugi sorodniki. Posameznik nebeškega upanja ne podeduje od svoje družine, ampak ga prejme od Boga. (1. Tes. 2:12) Prav tako ne bi smeli postavljati vprašanj, s katerimi bi lahko druge prizadeli. Žene maziljenega brata na primer ne bomo spraševali, kako se počuti, ker ve, da bo brez svojega moža živela večno na zemlji. Lahko smo povsem prepričani, da bo Jehova v novem svetu zadovoljil »želje vseh živih bitij«. (Ps. 145:16)
10. Zakaj nam je v zaščito, če ne občudujemo ljudi?
10 To, da na maziljence ne gledamo kot na pomembnejše od drugih, je v zaščito tudi nam. Zakaj? Sveto pismo pravi, da nekateri maziljeni kristjani morda ne bodo ostali zvesti. (Mat. 25:10–12; 2. Pet. 2:20, 21) Če pazimo, da ne bomo občudovali ljudi, ne bomo nikoli sledili drugim, niti tistim, ki so maziljeni, so dobro znani ali že dolgo služijo Jehovu. (Juda 16) Če bi ti postali nezvesti ali bi zapustili občino, ne bomo izgubili vere v Jehova oziroma mu nehali služiti.
ALI NAJ BI NAS SKRBELO GLEDE ŠTEVILA TISTIH, KI JEMLJEJO SIMBOLA?
11. Kaj se dogaja s številom tistih, ki jemljejo simbola na spominski slovesnosti?
11 Veliko let se je število teh, ki jemljejo simbola na spominski slovesnosti, manjšalo. Toda zadnja leta je to število vsako leto večje. Ali bi morali biti zaradi tega zaskrbljeni? Ne. Preglejmo nekaj pomembnih dejavnikov, ki bi jih morali imeti v mislih.
12. Zakaj naj ne bi bili zaskrbljeni glede števila tistih, ki vzamejo simbola na spominski slovesnosti?
12 »Jehova pozna tiste, ki so njegovi.« (2. Tim. 2:19) Bratje, ki štejejo tiste, ki vzamejo simbola na spominski slovesnosti, v nasprotju z Jehovom ne morejo vedeti, kdo je zares maziljen. Zato so v tej številki zajeti tudi tisti, ki menijo, da so maziljeni, vendar niso. Nekateri, ki so včasih jemali simbola, so kasneje nehali. Drugi imajo morda duševne ali čustvene težave, zato verjamejo, da bodo vladali s Kristusom v nebesih. Jasno je, da ne moremo točno vedeti, koliko maziljenih kristjanov je še na zemlji.
13. Ali Sveto pismo pove, koliko maziljenih kristjanov bo še na zemlji, ko se bo začela velika stiska?
13 Maziljenci bodo živeli na različnih koncih zemlje, ko bo Jezus prišel, da jih vzame v nebesa. (Mat. 24:31) Sveto pismo pravi, da bo v zadnjih dneh na zemlji majhno število maziljenih kristjanov. (Raz. 12:17) Vendar ne pove, koliko jih bo še na zemlji, ko se bo začela velika stiska.
Kako naj bi se odzvali, če kdo na spominski slovesnosti vzame simbola? (Glej odstavek 14.)
14. Kaj moramo razumeti glede izbiranja maziljenih kristjanov, kot to piše v Rimljanom 9:11, 16?
14 Jehova se odloči, kdaj izbere maziljence. (Rim. 8:28–30) Maziljence je začel izbirati po Jezusovem vstajenju. Videti je, da so bili v prvem stoletju vsi pravi kristjani maziljeni. V stoletjih kasneje večina teh, ki so trdili, da so kristjani, ni sledila Kristusu. Kljub temu je Jehova v tistem času pomazilil posameznike, ki so bili pravi kristjani, čeprav jih je bilo malo. Bili so kot pšenica, za katero je Jezus rekel, da bo rasla med ljuljko. (Mat. 13:24–30) V zadnjih dneh Jehova še naprej izbira posameznike, ki bodo del skupine 144.000 maziljenih kristjanov. * Če se Bog odloči, da izbere nekatere izmed njih tik pred koncem, prav gotovo ne bi smeli dvomiti o njegovi modrosti. (Beri Rimljanom 9:11, 16.) * Morali bi paziti, da ne bi ravnali tako kot delavci, ki jih je Jezus opisal v eni od svojih ponazoritev. Pritoževali so se glede tega, kako je gospodar ravnal s tistimi, ki so začeli delati zadnjo uro. (Mat. 20:8–15)
15. Ali so vsi maziljenci del »zvestega in preudarnega sužnja«, omenjenega v Mateju 24:45–47? Pojasni.
15 Samo nekaj tistih, ki upajo, da bodo živeli v nebesih, sestavlja »zvestega in preudarnega sužnja«. (Beri Matej 24:45–47.) Tako kot v prvem stoletju tudi danes Jehova in Jezus hranita oziroma učita mnoge le po nekaj bratih. V prvem stoletju je samo nekaj maziljenih kristjanov sodelovalo pri pisanju Krščanskih grških spisov. Danes je samo nekaterim maziljencem zaupana odgovornost, da Božjemu ljudstvu dajejo hrano »ob pravem času«.
16. Kaj si se naučil iz tega članka?
16 Kaj smo se naučili iz tega članka? Jehova se je odločil, da večini svojega ljudstva podeli večno življenje na zemlji, majhnemu številu tistih, ki bodo vladali z Jezusom, pa življenje v nebesih. Jehova nagrajuje vse svoje služabnike, tako »judovskega moža« kot »deset mož«. Od obeh skupin zahteva, da ubogata iste zakone in ostaneta zvesti. Vsi morajo ostati ponižni, skupaj služiti Bogu in biti enotni. Prav tako si morajo vsi prizadevati za mir v občini. Medtem ko se bliža konec, še naprej vsi služimo Jehovu in sledimo Kristusu kot »ena čreda«. (Jan. 10:16)
^ odst. 5 To leto bo slovesnost v spomin na Kristusovo smrt potekala v torek, 7. aprila. Kako naj bi gledali na tiste, ki bodo ta večer zaužili simbola? Ali naj bi nas skrbelo, če število tistih, ki vzamejo simbola, narašča? Odgovore na ti vprašanji bomo našli v tem članku, ki temelji na članku iz Stražnega stolpa, januar 2016.
^ odst. 2 Glede na Psalm 87:5, 6 bo Bog v prihodnosti morda razkril imena vseh tistih, ki vladajo skupaj z Jezusom v nebesih. (Rim. 8:19)
^ odst. 8 Glej okvir »Ljubezen ‚se ne vede nespodobno‘« v Stražnem stolpu, januar 2016.
^ odst. 14 Čeprav v Apostolskih delih 2:33 piše, da je bil sveti duh izlit po Jezusu, je Jehova tisti, ki povabi vsakega posameznika.
^ odst. 14 Za več informacij glej »Vprašanja bralcev« v Stražnem stolpu, 1. maj 2007.
PESEM 34: Držimo se poti značajnosti
^ odst. 56 OPIS SLIKE: Predstavljajmo si, da bi predstavnika svetovnega središča in njegovo ženo na zborovanju obkrožili posamezniki, ki ju hočejo slikati. To bi bilo zelo nespoštljivo.
