Leta 1949 se je moj oče iz Nemčije preselil v Avstralijo. Prišel je iskat delo v rudarski in energetski industriji ter se naselil na podeželju Viktorije. Tam se je poročil z mojo mamo in jaz sem se jima rodil leta 1953.

Že čez nekaj let je moja mama z Jehovovimi pričami začela preučevati Sveto pismo, zato so svetopisemski nauki oblikovali nekaj mojih najzgodnejših spominov. Vendar moj oče ni bil strpen do nobene vere. Postal je nasilen in je druge ustrahoval, zato se ga je mama zelo bala. Še naprej je na skrivaj preučevala Sveto pismo in vzljubila v njem zapisane nauke. Kadar očeta ni bilo doma, je o tem, kar se je naučila, pripovedovala nama s sestro. Govorila nama je o prihodnji rajski zemlji in o tem, da smo lahko srečni, če upoštevamo svetopisemska merila. (Psalm 37:10, 29; Izaija 48:17)

Ko sem bil star 18 let, sem bil zaradi očetovega nasilja prisiljen oditi od doma. Verjel sem v to, kar me je mama učila iz Svetega pisma, vendar vrednosti tega nisem dojel. Zato nisem mogel živeti po naučenem. Začel sem delati kot elektrikar v rudnikih premoga. Pri svojih 20 letih sem se poročil. Čez tri leta se je nama z ženo rodila prva hčerka, in takrat sem ponovno razmislil o tem, kaj mi je v življenju pomembno. Vedel sem, da Sveto pismo lahko pomaga naši družini, zato sem začel preučevati z enim od Jehovovih prič. Toda žena je Pričam zelo nasprotovala. Ko sem obiskal enega njihovih shodov, mi je dala ultimat, naj neham preučevati Sveto pismo ali pa naj zapustim družino. Počutil sem se nemočnega, zato sem popustil njenim zahtevam in pretrgal stike s Pričami. Pozneje mi je bilo žal, da nisem vztrajal pri tem, za kar sem vedel, da je prav.

Nekega dne so me sodelavci seznanili s pornografijo. Zdela se mi je zanimiva in hkrati nagnusna, ob gledanju pa me je preplavljal občutek krivde. Ker sem se spominjal tega, kar sem se naučil iz Svetega pisma, sem res mislil, da me bo Bog kaznoval. Toda vedno bolj sem bil izpostavljen ostudnim prizorom, zato se je moj pogled na pornografijo spremenil. Sčasoma sem postal z njo zasvojen.

V naslednjih 20 letih sem se vedno bolj oddaljeval od meril, katerih me je mama skušala naučiti. To, s čimer sem polnil svoj  um, se je poznalo na mojem vedenju. Govoril sem vulgarno in všeč so mi bile umazane šale. Privzel sem izkrivljen pogled na spolnost. Čeprav sva bila z ženo še vedno skupaj, sem imel tudi druge ženske. Nekega dne sem se pogledal v ogledalo in si rekel: »Ne maram te.« Izgubil sem samospoštovanje in se sam sebi gnusil.

Zakon mi je razpadel in moje življenje je bilo na psu. Takrat sem iz vsega srca molil k Jehovu. Znova sem začel preučevati Sveto pismo, čeprav je od zadnjega preučevanja minilo že 20 let. V tem času mi je umrl oče, mama pa se je krstila kot Jehovova priča.

Med mojim življenjem in visokimi svetopisemskimi merili je zijal velik prepad. Vendar sem bil sedaj odločen najti notranji mir, ki ga obljublja Sveto pismo. Začel sem spreminjati svoj način govorjenja in brzdati svojo vzkipljivost. Odločil sem se tudi, da bom opustil nemoralno življenje, igre na srečo, prekomerno pitje in da bom nehal krasti delodajalcu.

Moji sodelavci niso mogli razumeti, zakaj se želim tako zelo spremeniti. Tri leta so me neprestano izzivali, da bi se vrnil na stara pota. Če mi je kdaj malo spodletelo, kot na primer, če sem se razjezil ali izrekel kako grdo besedo, so zmagoslavno vzkliknili: »Aha! Stari Joe je nazaj.« To me je zelo bolelo! Pogosto sem se počutil kot zguba.

Moje delovno okolje je bilo polno pornografskega gradiva, tako v elektronski kot v tiskani obliki. Sodelavci so si imeli navado po računalnikih pošiljati opolzke slike, kar sem prej tudi sam počel. Trudil sem se rešiti zasvojenosti, vendar je bilo videti, kot da mi sodelavci na vsak način hočejo to preprečiti. Za podporo in spodbudo sem se obrnil na tistega, ki je z mano preučeval Sveto pismo. Medtem ko sem mu pripovedoval, kaj me teži, me je potrpežljivo poslušal. S pomočjo določnih svetopisemskih stavkov mi je pokazal, kako naj se spoprimem s svojo odvisnostjo, in me spodbudil, naj v molitvi vztrajno iščem pomoč pri Jehovu. (Psalm 119:37)

Nekega dne sem sklical sestanek s svojo delovno ekipo. Ko so se vsi zbrali, sem jim rekel, naj sodelavcema, ki sta že priznala, da sta zasvojena z alkoholom, dajo pivo. Vsi so glasno ugovarjali: »Saj ne misliš resno! Ta dva se vendar borita z zasvojenostjo!« Odvrnil sem: »Res je, in tudi jaz se.« Tega dne so sodelavci dojeli, da se bojujem z zasvojenostjo s pornografijo, zato niso več pritiskali name, naj se vrnem na stara pota.

Z veliko Jehovove pomoči sem sčasoma le premagal svojo zasvojenost s pornografijo. Leta 1999 sem se krstil kot Jehovova priča in hvaležen sem, da sem dobil še eno priložnost živeti spodobno in srečno življenje.

Zdaj razumem, zakaj Jehova sovraži stvari, ki sem jih sam tako dolgo ljubil. Kot ljubeč Oče me je hotel zaščititi pred škodo, ki jo povzroča pornografija. Besede iz Pregovorov 3:5, 6 so zares resnične! Glasijo se namreč: »Ne zanašaj se na svojo razumnost, temveč z vsem svojim srcem zaupaj v Jehova. Upoštevaj ga na vseh svojih poteh, in on bo tvoje poti poravnal.« Svetopisemska merila niso samo zaščita, ampak nenazadnje tudi jamstvo za uspeh. (Psalm 1:1–3)

V preteklosti sem se sam sebi gnusil, danes pa imam samospoštovanje in notranji mir. Živim čisto življenje in čutim, da mi je Jehova odpustil in da me podpira. Leta 2000 sem se poročil s Karolin, lepo krščansko sestro, ki tako kot jaz ljubi Jehova. V najinem domu vlada mir. Štejeva si v veliko čast, da sva lahko del čiste in ljubeče svetovne bratovščine.