Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Poučujmo z ljubeznijo kakor Jezus

Poučujmo z ljubeznijo kakor Jezus

Poučujmo z ljubeznijo kakor Jezus

»Še nikoli ni nihče tako govoril.« (JAN. 7:46)

1. Kako so se ljudje odzivali na Jezusovo poučevanje?

SAMO zamislimo si, kako prevzeti so morali biti ljudje, ki so poslušali Jezusa! Biblija nam odkriva nekaj drobcev o tem, kakšen vtis je njegovo poučevanje naredilo nanje. Evangelijski pisec Luka na primer pravi, da so se ljudje v Jezusovem domačem kraju začeli »čuditi prijetnim besedam, ki so prihajale iz njegovih ust«. Matej poroča, da so bile množice, ki so poslušale Jezusov govor na gori, »osuple nad njegovim načinom poučevanja«. Janez pa piše, da so se stražniki, ki so jih poslali aretirat Jezusa, vrnili praznik rok in dejali: »Še nikoli ni nihče tako govoril.« (Luk. 4:22; Mat. 7:28; Jan. 7:46)

2. Kako je Jezus poučeval?

2 Stražniki se niso motili. Jezus je bil resnično največji učitelj, kar jih je kdaj živelo. Učil je jasno, preprosto in z neovrgljivo logiko. Spretno je uporabljal ponazoritve in vprašanja. Poučevanje je prilagajal svojim poslušalcem, tako pomembnim kot preprostim. Resnice, ki jih je učil, so bile lahko razumljive, a vseeno globoke. Vendar Jezus ni bil Veliki učitelj samo zaradi tega.

Ključna lastnost je ljubezen

3. V čem se je Jezus kot učitelj razlikoval od verskih voditeljev svojih dni?

3 Med pismouki in farizeji so bili nedvomno tudi takšni, ki so bili pametni, izobraženi in so znali svoje znanje posredovati naprej. V čem se je torej Jezusovo poučevanje tako razlikovalo od njihovega? Verski voditelji tistih dni niso čutili nobene ljubezni do preprostih ljudi, temveč so jih prezirali in jih imeli za »preklet[e]«. (Jan. 7:49) Jezusu pa so se smilili, saj »so bili izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja«. (Mat. 9:36) Jezus je bil topel, sočuten in prijazen človek. Poleg tega verski voditelji niso zares ljubili Boga. (Jan. 5:42) Jezus pa je svojega Očeta ljubil in je z veseljem delal to, kar je bilo njemu všeč. Verski voditelji so prikrojevali Božje besede in jih obračali sebi v prid, Jezus pa je imel »Božjo besedo« rad – učil jo je, jo pojasnjeval, zagovarjal in po njej tudi živel. (Luk. 11:28) Prav zares, ljubezen je bila samo bistvo njegovega bitja, vplivala je na vsebino in način njegovega poučevanja ter na to, kako je ravnal z ljudmi.

4., 5. a) Zakaj je pomembno poučevati z ljubeznijo? b) Zakaj je pomembno tudi to, da ima učitelj znanje in da ga zna posredovati drugim?

4 Kako pa je z nami? Ker smo sledilci Jezusa Kristusa, ga želimo posnemati tako na oznanjevanju kot tudi v svojem življenju. (1. Pet. 2:21) Zato naš cilj ni zgolj posredovati drugim biblijsko znanje, temveč tudi odsevati Jehovove lastnosti, še posebej njegovo ljubezen. Naj imamo veliko znanja ali le malo, naj smo zelo spretni pri poučevanju ali pa ne tako zelo, nam bo ljubezen pomagala doseči srce tistih, ki jim oznanjujemo. Da bi bili pri pridobivanju učencev zares učinkoviti, moramo kakor Jezus poučevati z ljubeznijo.

5 Če želimo biti dobri učitelji, je seveda logično, da moramo poznati to, kar govorimo, in vedeti, kako to znanje posredovati drugim. Jezusovi učenci so si to dvoje pridobili, ker jim je pomagal Jezus, nam danes pa pomaga Jehova po svoji organizaciji. (Beri Izaija 54:13; Luka 12:42.) Vseeno pa bi si morali prizadevati, da ne bi poučevali le z razumom, temveč tudi s srcem. Najboljše rezultate dobimo, ko združimo znanje, spretnost posredovati znanje drugim in ljubezen. Kako vse pa lahko pri poučevanju kažemo ljubezen? Kako so jo kazali Jezus in njegovi učenci? Pa si poglejmo.

Ljubiti moramo Jehova

6. Kako govorimo o kom, ki ga imamo radi?

6 O stvareh, ki so nam pri srcu, se radi pogovarjamo. Ko govorimo o njih, kar oživimo, smo navdušeni in razvneti. Takšni smo še posebej takrat, ko govorimo o kom, ki ga imamo radi. Ponavadi drugim z veseljem pripovedujemo stvari, ki jih vemo o njem. Hvalimo ga in branimo njegovo čast, poleg tega iz naših besed veje spoštovanje do njega. To počnemo zato, ker želimo, da bi mu bili tudi drugi tako naklonjeni in bi občudovali njegove lastnosti kakor jih mi.

7. K čemu je Jezusa navajala ljubezen do Boga?

7 Če želimo, da bi drugi vzljubili Jehova, ga moramo najprej sami poznati in ga imeti radi. Navsezadnje pravo čaščenje temelji na ljubezni do Boga. (Mat. 22:36–38) V tem nam je popoln zgled Jezus. Svojega nebeškega Očeta Jehova je ljubil z vsem svojim srcem, umom, dušo in močjo. Ker sta bila v nebesih skupaj najbrž na milijarde let, ga je zelo dobro poznal. In kaj je zato čutil do njega? »Ljubim Očeta,« je dejal. (Jan. 14:31) Ta ljubezen je vela iz vsega, kar je rekel oziroma naredil. Spodbujala ga je k temu, da je vedno delal to, kar je všeč Bogu. (Jan. 8:29) Poleg tega ga je navedla na to, da je ožigosal verske voditelje, ki so hinavsko trdili, da zastopajo Boga. Spodbujala pa ga je tudi, da je drugim govoril o Jehovu ter jim pomagal, da so ga spoznali in vzljubili.

8. K čemu je ljubezen do Boga spodbudila Jezusove učence?

8 Tudi Jezusovi učenci v prvem stoletju so ljubili Jehova, zato so pogumno in goreče oznanjevali dobro novico. Kljub nasprotovanju vplivnih verskih voditeljev so s svojim naukom napolnili Jeruzalem. Preprosto niso mogli nehati govoriti o tem, kar so videli in slišali. (Apd. 4:20; 5:28) Vedeli so, da jim ob strani stoji Jehova in da jih bo blagoslovil – in prav zares jih je! Pravzaprav je manj kot 30 let po Jezusovi smrti apostol Pavel napisal, da so dobro novico oznanili »vsemu stvarjenju pod nebom«. (Kol. 1:23)

9. Kako lahko raste naša ljubezen do Boga?

9 Če želimo biti zares učinkoviti učitelji, mora naša ljubezen do Boga nenehno rasti. Kako pa lahko raste? Tako da se z njim pogosto pogovarjamo v molitvi. Pomembno pa je tudi, da preučujemo njegovo Besedo, beremo publikacije, ki temeljijo na Bibliji, in obiskujemo krščanske shode. Bolj ko Boga poznamo, bolj naše srce prekipeva od ljubezni do njega. Ko potem svojo ljubezen izražamo z besedami in dejanji, drugi to opazijo in morda bodo zaradi tega tudi sami vzljubili Jehova. (Beri Psalm 104:33, 34.)

Radi moramo imeti to, kar učimo

10. Kaj je značilno za dobrega učitelja?

10 Za dobrega učitelja je značilno, da ima rad to, kar uči. Prepričan je, da je snov, ki jo podaja, resnična, pomembna in dragocena. Če je učitelju to, kar uči, pri srcu, ne bo mogel skrivati svojega navdušenja, in s tem bo močno vplival na svoje učence. Če pa učitelj tega, kar podaja, ne ceni tako zelo, kako bi potem lahko pričakoval od svojih učencev, da bodo na to, kar jim govori, gledali s cenjenjem? Zato nikoli ne podcenjuj svojega vpliva, ki ga imaš kot učitelj Božje Besede. Jezus je rekel: »Vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj.« (Luk. 6:40SSP)

11. Zakaj je bilo Jezusu to, kar je učil, pri srcu?

11 Jezusu je bilo to, kar je učil, pri srcu. Vedel je namreč, da lahko drugim podari nekaj dragocenega: resnico o svojem nebeškem Očetu, »Božje besede« in »besede večnega življenja«. (Jan. 3:34; 6:68) Resnice, ki jih je Jezus učil, so kakor bleščeča svetloba razgaljale, kar je bilo slabo, in poudarjale, kar je bilo dobro. Vlivale so upanje in prinašale tolažbo ponižnim, ki so jih zavajali lažni verski voditelji in jih je tlačil Hudič. (Apd. 10:38) Jezusova ljubezen do resnice ni vela samo iz tega, kar je učil, temveč tudi iz tega, kar je delal.

12. Kako je apostol Pavel gledal na dobro novico?

12 Jezusovi učenci so bili podobni svojemu učitelju. Resnico o Jehovu in Kristusu so imeli tako radi in so jo tako cenili, da jih njihovi nasprotniki niso mogli odvrniti od tega, da bi o njej govorili drugim. Pavel je sokristjanom v Rimu napisal: »Nadvse [vam] želim oznaniti dobro novico. [. . .] Ne sramujem se namreč dobre novice; ta je pravzaprav Božja moč v rešitev vsakemu, ki veruje.« (Rim. 1:15, 16) Pavel si je štel v čast, da je lahko razglašal resnico. Napisal je: »Naklonjena [mi je bila] ta nezaslužena dobrotljivost, da oznanjam narodom dobro novico o nedoumljivem Kristusovem bogastvu.« (Efež. 3:8) Nikakor si ni težko predstavljati, kako navdušeno je Pavel učil druge o Jehovu in njegovih namenih.

13. Zakaj vse imamo radi dobro novico?

13 Dobra novica iz Božje Besede nam omogoča, da spoznamo našega Stvarnika in spletemo z njim ljubečo vez. Daje zadovoljive odgovore na najpomembnejša življenjska vprašanja in ima moč preoblikovati naše življenje, nas navdati z upanjem ter krepiti, ko smo v težavah. Poleg tega nam kaže pot do smiselnega življenja, ki se ne bo nikoli končalo. Nobeno drugo znanje ni tako dragocena oziroma pomembna pridobitev. To je neprecenljivo darilo, ki nas navdaja z velikim veseljem. Še dodatno veselje pa okusimo, ko to darilo delimo z drugimi. (Apd. 20:35)

14. Kako bi lahko še bolj vzljubil to, kar učiš?

14 Kaj pa lahko storiš, da bi dobro novico še bolj vzljubil? Med branjem Božje Besede se tu in tam ustavi in premišljuj o tem, kar bereš. Predstavljaj si na primer, da spremljaš Jezusa med njegovim služenjem na zemlji oziroma da si skupaj z apostolom Pavlom na njegovih potovanjih. V mislih se preseli v novi svet in si predstavljaj, kako drugačno bo takrat življenje. Razmišljaj o tem, kako vse si že blagoslovljen, ker si poslušen dobri novici iz Božje Besede. Če bo tvoja ljubezen do dobre novice goreča, bodo tvoji učenci to občutili. Imamo torej resnično dober razlog za to, da o stvareh, ki se jih učimo, poglobljeno premišljujemo in da pazimo na svoje poučevanje. (Beri 1. Timoteju 4:15, 16.)

Radi moramo imeti ljudi

15. Zakaj bi učitelj moral imeti rad svoje učence?

15 Ob dobrem učitelju so učenci sproščeni, zato radi sprejemajo nove informacije in se brez zadržkov izražajo. Ljubeč učitelj posreduje znanje svojim učencem zato, ker mu je iskreno mar zanje. Svoje poučevanje prilagaja njihovim potrebam ter upošteva njihovo znanje, sposobnosti in okoliščine. Kadar ima učitelj rad svoje učence, učenci to čutijo, in tako pri pouku uživajo vsi – učitelj in učenci.

16. Kako vse je Jezus pokazal, da ima rad ljudi?

16 Jezus je kazal takšno ljubezen. Največji izraz njegove ljubezni je bil ta, da je za rešitev ljudi daroval svoje popolno človeško življenje. (Jan. 15:13) Med svojim služenjem na zemlji je neutrudno skrbel predvsem za duhovne potrebe ljudi, zanemaril pa ni niti njihovih fizičnih potreb. Ni pričakoval, da bodo ljudje prihajali k njemu, temveč je sam prehodil na stotine kilometrov, da je lahko z njimi govoril o dobri novici. (Mat. 4:23–25; Luk. 8:1) Bil je potrpežljiv in razumevajoč. Ko je moral svoje učence pokarati, je to storil ljubeče. (Mar. 9:33–37) Spodbujal jih je tako, da jim je pokazal, da verjame vanje in da je prepričan, da bodo učinkoviti oznanjevalci dobre novice. Noben učitelj, kar jih je kdaj hodilo po zemlji, ni bil tako ljubeč kakor on. To je njegove učence navedlo na to, da so mu vračali ljubezen in izpolnjevali njegove zapovedi. (Beri Janez 14:15.)

17. Kako so ljubezen izkazovali Jezusovi učenci?

17 Jezusovi učenci so prav tako izkazovali ljubezen in naklonjenost tistim, katerim so oznanjevali. Kljub preganjanju in tveganju, da jih bodo ubili, so služili drugim in oznanjevali dobro novico. Kako zelo so se navezali na tiste, katerim so duhovno pomagali! Zares ganljivo je denimo brati besede apostola Pavla, ki je dejal: »Med vami smo bili blagi kakor doječa mati, ko neguje svoje otroke. Ker torej do vas čutimo srčno naklonjenost, smo vam bili pripravljeni podeliti ne samo Božjo dobro novico, temveč tudi svoje duše, ker ste se nam priljubili.« (1. Tes. 2:7, 8)

18., 19. a) Zakaj smo se za to, da bi lahko oznanjevali, pripravljeni žrtvovati? b) Povej primer, ki pokaže, da naša ljubezen ne ostane neopažena.

18 Podobno tudi danes Jehovove priče po vsem svetu iščejo tiste, ki hrepenijo po tem, da bi spoznali Boga in mu služili. Pravzaprav smo v zadnjih 17 letih posvetili oznanjevanju in pridobivanju učencev letno več kot milijardo ur, delo pa se še kar nadaljuje. Radi ga opravljamo, čeprav zanj žrtvujemo svoj čas, moči in sredstva. Kakor Jezus se zavedamo, da naš ljubeči nebeški Oče želi, da bi si ljudje pridobili spoznanje, ki vodi v večno življenje. (Jan. 17:3; 1. Tim. 2:3, 4) Ljubezen nas vzgibava, da pomagamo ljudem iskrenega srca, da spoznajo in vzljubijo Jehova tako kakor mi.

19 Takšna ljubezen ne ostane neopažena. Neka pionirka v Združenih državah Amerike na primer piše tolažilna pisma tistim, ki jim je smrt vzela koga od njihovih ljubljenih. Neki moški ji je takole odpisal: »Sprva sploh nisem mogel dojeti, da se je kdo pripravljen tako zelo potruditi in napisati pismo popolnemu tujcu, zato da bi mu pomagal prebroditi težke čase. Rečem lahko le to, da imate zares radi soljudi in Boga, ki nas vodi po poteh življenja.«

20. Zakaj je pomembno poučevati z ljubeznijo?

20 Nekdo je nekoč dejal, da se takrat, ko se ljubezen in znanje združita, rodi mojstrovina. Pri poučevanju si prizadevamo učencem pomagati, da bi z umom spoznali Jehova in ga s srcem vzljubili. Da bi torej bili resnično dobri učitelji, moramo imeti trojno ljubezen: ljubezen do Boga, ljubezen do resnice in ljubezen do ljudi. Kadar gojimo takšno ljubezen in jo izkazujemo ljudem na oznanjevanju, ne občutimo samo veselja, ki izvira iz dajanja, temveč tudi zadovoljstvo, saj vemo, da posnemamo Jezusa in razveseljujemo Jehova.

Kako bi odgovoril?

• Zakaj je pri poučevanju treba imeti . . .

ljubezen do Boga?

ljubezen do tega, kar učimo?

ljubezen do učencev?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 15]

V čem se je Jezusovo poučevanje razlikovalo od poučevanja pismoukov in farizejev?

[Slika na strani 18]

Dober učitelj ima znanje, ki ga tudi zna posredovati drugim, in predvsem ljubezen.