Prvo Janezovo pismo 1:1–10
1 Pišemo vam o njem, ki je bil od začetka, ki smo ga slišali, ga na lastne oči videli, ga opazovali in ga z rokami otipali – pišemo vam o njem, ki prinaša besedo, ki daje življenje.+
2 (Da, večno življenje+ nam je bilo razodeto in mi smo ga videli ter vam o njem pričujemo+ in ga oznanjamo. To večno življenje izvira od Očeta in nam je bilo razodeto.)
3 Govorimo vam o njem, ki smo ga videli in slišali.+ To delamo zato, da bi bili tudi vi eno* z nami, tako kot smo mi eno z Očetom in njegovim Sinom, Jezusom Kristusom.+
4 Vse to pišemo zato, da bi bilo naše veselje popolno.
5 Oznanjamo vam sporočilo, ki smo ga slišali od njega. Glasi se takole: Bog je luč+ in z njim ni povezana nikakršna tema.
6 Če rečemo, da smo eno* z njim, vendar še naprej živimo v temi, lažemo in ne živimo v skladu z resnico.+
7 Če pa živimo v luči, kakor je v luči on sam, smo res eno* drug z drugim in nas kri njegovega Sina, Jezusa, očiščuje vsega greha.+
8 Če rečemo, da smo brez greha, zavajamo sami sebe+ in resnice ni v našem srcu.
9 Če pa svoje grehe priznamo, nam jih bo Bog, ker je zvest in pravičen, odpustil in nas očistil vse nepravičnosti.+
10 Če rečemo, da ne grešimo, je tako, kot bi rekli, da je Bog lažnivec, in njegove besede ni v našem srcu.
