Druga knjiga kraljev 25:1–30

  • Nebukadnezar oblega Jeruzalem (1–7)

  • Jeruzalem in tempelj uničena; druga prisilna izselitev (8–21)

  • Za upravitelja postavljen Gedalija (22–24)

  • Gedalija umorjen; ljudje zbežijo v Egipt (25, 26)

  • Jojahina v Babilonu izpustijo iz ječe (27–30)

25  V devetem letu Zedekíjevega kraljevanja, desetega dne desetega meseca, je babilonski kralj Nebukadnezar+ z vso svojo vojsko napadel Jeruzalem.+ Utaboril se je nasproti mestu in okrog njega zgradil oblegovalni zid.+  Obleganje je trajalo vse do 11. leta kralja Zedekíja.  Potem pa so Kaldejci devetega dne četrtega meseca, ko je v mestu vladala huda lakota+ in ljudje niso imeli več hrane,+  prebili mestno obzidje.+ Vsi vojaki kralja Zedekíja so ponoči zbežali iz mesta skozi vrata v dvojnem obzidju pri kraljevem vrtu, čeprav so bili Kaldejci povsod okrog mesta.+ Kralj pa je šel proti Arábi.  Toda kaldejska vojska se je pognala za njim in ga dohitela na sušnih ravnicah Jêrihe; vse njegove čete pa so ga zapustile in se razkropile.  Kralja Zedekíja so prijeli+ in ga pripeljali k babilonskemu kralju v Ríblo ter mu izrekli obsodbo.  Pred njegovimi očmi so mu pomorili sinove. Nato ga je babilonski kralj oslepil, vklenil v bakrene okove in odpeljal v Babilon.+  V 19. letu vladanja babilonskega kralja Nebukadnezarja, sedmega dne petega meseca, je do Jeruzalema prišel Nebuzaradán,+ ki je bil poveljnik straže in je služil babilonskemu kralju.+  Požgal je Jehovovo hišo,+ kraljevo palačo+ in vse jeruzalemske hiše.+ To je naredil tudi s hišami vseh pomembnih ljudi.+ 10  Vsa kaldejska vojska, ki je prišla z njim, je razrušila obzidje okrog Jeruzalema.+ 11  Poveljnik straže Nebuzaradán je v pregnanstvo odpeljal preostale meščane, ljudi, ki so prebežali k babilonskemu kralju, in ostalo prebivalstvo.+ 12  Toda nekaj najrevnejših ljudi je pustil v deželi in jim ukazal, naj obdelujejo vinograde in polja.+ 13  Kaldejci so razbili bakrena stebra+ Jehovove hiše pa tudi vozove+ in bakreno Morje*,+ ki so bili v Jehovovi hiši, ter baker odnesli v Babilon.+ 14  Vzeli so tudi vedra, lopate, škarje za stenj, čaše in ostali bakreni pribor, ki se je uporabljal pri službovanju v templju. 15  Poveljnik straže je vzel ponve za žerjavico in posode, ki so bile iz čistega zlata+ in srebra.+ 16  Bakra, iz katerega je Salomon za Jehovovo hišo izdelal dva stebra, Morje in vozove, pa je bilo toliko, da ga ni bilo mogoče stehtati.+ 17  Vsak steber je bil visok 18 komolcev*.+ Glava na vrhu stebra je bila iz bakra in visoka 3 komolce*. Mreža z granatnimi jabolki, ki je bila okrog glave, je bila prav tako iz bakra.+ Enako je bil narejen drugi steber z mrežo. 18  Poveljnik straže je odpeljal velikega duhovnika Serajája,+ duhovnika Zefaníja,+ ki je bil njegov pomočnik, in tri vratarje.+ 19  Iz mesta je odpeljal tudi dvorjana, ki je nadziral vojake, pet kraljevih osebnih svetovalcev, tajnika vojaškega poveljnika, ki je pridobival ljudi za boj, in 60 moških iz navadnega ljudstva. 20  Vse te je poveljnik straže Nebuzaradán+ odpeljal k babilonskemu kralju v Ríblo.+ 21  Babilonski kralj pa jih je tam v Ríbli v hamátski+ deželi usmrtil. Judovo ljudstvo je bilo tako odpeljano iz svoje dežele v pregnanstvo.+ 22  Babilonski kralj Nebukadnezar je nad ljudi, ki jih je pustil v Judovi deželi, postavil Gedalíja,+ ki je bil Ahikámov+ sin in Šafánov+ vnuk.+ 23  Ko so vsi vojaški poveljniki in njihovi vojaki slišali, da je babilonski kralj postavil Gedalíja, so takoj šli h Gedalíju v Mícpo. Poveljniki, ki so prišli s svojimi vojaki, so bili Netanjájev sin Izmael, Karéahov sin Johanán, Serajá, sin Netófčana Tanhúmeta, in Jaazanjá, sin nekega Maahčána.+ 24  Gedalíja je njim in njihovim vojakom prisegel: »Ne bojte se služiti Kaldejcem! Če boste ostali v deželi in služili babilonskemu kralju, vam bo šlo dobro.«+ 25  V sedmem mesecu pa je Izmael,+ ki je bil Netanjájev sin in Elišamájev vnuk ter iz kraljevega rodu, prišel z desetimi vojaki h Gedalíju v Mícpo in ga ubil. Prav tako so pobili Jude in Kaldejce, ki so bili tam z njim.+ 26  Zatem so se iz strahu pred Kaldejci vsi ljudje z vojaškimi poveljniki vred odpravili v Egipt.+ 27  V 37. letu pregnanstva Judovega kralja Jojahína,+ 27. dne 12. meseca, je babilonski kralj Evíl Merodáh izpustil iz ječe Judovega kralja Jojahína. V tistem letu je Evíl Merodáh začel kraljevati.+ 28  Z Jojahínom je govoril prijazno in mu dal višji položaj od drugih kraljev, ki so bili prav tako ujetniki v Babilonu. 29  Tako je Jojahín slekel svoja jetniška oblačila in do konca svojega življenja jedel pri kraljevi mizi. 30  Vsak dan do konca svojega življenja je od kralja dobival odmerjeno količino hrane.

Opombe

Šlo je za velik vodni zbiralnik.
Okoli 8 m. Glej Dodatek B14.
Okoli 134 cm.