Evangelij po Marku 12:1–44
12 Nato jih je Jezus začel učiti s ponazoritvami: »Neki človek je zasadil vinograd,+ ga ogradil, v njem izklesal kad za stiskalnico in postavil stolp.+ Nato je vinograd dal v najem delavcem* in odpotoval v tujino.+
2 Ko je nastopil čas trgatve, je k delavcem poslal sužnja, da bi ta od njih vzel njegov del pridelka iz vinograda.
3 Toda oni so sužnja prijeli, ga pretepli in ga poslali nazaj praznih rok.
4 Nato je k njim poslal drugega sužnja. Tega so udarili po glavi in ga ponižali.+
5 Potem je poslal še enega in tega so ubili. Poslal je še mnoge druge in nekatere so pretepli, druge pa ubili.
6 Nazadnje je k njim poslal še svojega ljubljenega sina,+ saj si je mislil: ‚Mojega sina bodo spoštovali.‘
7 Toda delavci so drug drugemu rekli: ‚Ta je dedič.+ Dajmo, ubijmo ga in dediščina bo naša!‘
8 Zato so ga prijeli in ubili ter ga odvlekli iz vinograda.+
9 Kaj bo naredil lastnik vinograda? Prišel bo in te delavce pokončal, vinograd pa dal drugim.+
10 Ali niste v Svetih spisih nikoli brali odlomka ‚Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal glavni vogelnik?‘+
11 Ali niste brali, da je to prišlo ‚od Jehova* in je čudovito v naših očeh‘?«+
12 Takrat so ga hoteli prijeti*, saj so dojeli, da je imel pri tej ponazoritvi v mislih njih, toda bali so se ljudi, ki so bili tam zbrani. Zato so ga pustili in odšli.+
13 Potem pa so k Jezusu poslali nekaj farizejev in pripadnikov Heródove stranke, da bi ga navedli, da bi rekel kaj napačnega.+
14 Ko so ti prišli, so mu rekli: »Učitelj, vemo, da vedno govoriš resnico, da ne iščeš odobravanja pri ljudeh, ker ne gledaš, kdo je kdo, in da učiš resnico o Bogu. Povej nam, ali je dovoljeno* plačevati cesarju davek na osebo ali ni.
15 Ali naj plačamo ali ne?« Jezus pa je sprevidel njihovo hinavščino in jim rekel: »Zakaj me preizkušate? Prinesite mi denarij*, da ga pogledam.«
16 Prinesli so mu ga in on jih je vprašal: »Čigava podoba in napis sta to?« Odgovorili so mu: »Cesarjeva.«
17 Jezus jim je nato rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega,+ Bogu pa, kar je Božjega.«+ Njegov odgovor jih je osupnil.
18 Potem pa so k Jezusu prišli saduceji, ki ne verjamejo v vstajenje,+ in ga vprašali:+
19 »Učitelj, Mojzes nam je napisal: Če kdo umre in za seboj pusti ženo, vendar brez otrok, naj se z njo poroči brat umrlega in tako svojemu bratu priskrbi potomstvo.+
20 Bilo pa je sedem bratov. Prvi se je poročil, toda ko je umrl, ni za seboj pustil nobenega potomca.
21 Nato se je z njegovo ženo poročil drugi, toda umrl je in za seboj ni pustil nobenega potomca in tretji ravno tako.
22 Nihče od teh sedmih ni za seboj pustil potomca. Nazadnje je umrla še žena.
23 Komu od njih bo torej postala žena ob vstajenju? Vseh sedem jo je namreč imelo za ženo.«
24 Jezus jim je rekel: »Motite se, ker ne poznate Svetih spisov niti ne veste, kako deluje Božja moč.+
25 Ob vstajenju od mrtvih se namreč ne bodo poročali, ampak bodo kakor angeli v nebesih.+
26 Glede tega, da mrtvi vstanejo, pa tole: Ali niste v Mojzesovi knjigi v pripovedi o trnovem grmu brali, kako je Bog Mojzesu rekel ‚Jaz sem Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba‘?+
27 On ni Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se motite.«+
28 Eden od pismoukov pa je prišel in slišal, kako se prerekajo in kako dobro jim je Jezus odgovoril. Zato je Jezusa vprašal: »Katera je prva* med vsemi zapovedmi?«+
29 Jezus je odgovoril: »Prva zapoved je ta: ‚Izrael, poslušaj: Jehova* je naš Bog, Jehova* je eden.*
30 Ljubi svojega Boga Jehova* z vsem svojim srcem, vso svojo dušo*, vsem svojim umom in vso svojo močjo.‘+
31 Druga zapoved pa je ta: ‚Svojega bližnjega imej rad kakor samega sebe.‘+ Pomembnejše zapovedi od teh ni.«
32 Pismouk mu je rekel: »Učitelj, dobro si povedal. Povedal si resnico: ‚On je eden in razen njega ni drugega.‘+
33 In to, da ga ljubimo z vsem svojim srcem, vsem svojim razumom in vso svojo močjo, ter to, da imamo svojega bližnjega radi kakor samega sebe, je vredno veliko več kakor vse žgalne daritve in žrtve.«+
34 Jezus je videl, da je pametno odgovoril, in mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« Nihče pa ni imel poguma, da bi ga še kaj vprašal.+
35 Ko je Jezus še naprej učil v templju, je rekel: »Zakaj pismouki pravijo, da je Kristus Davidov sin?+
36 David sam je po svetem duhu+ rekel: ‚Jehova* je mojemu Gospodu rekel: »Sêdi na moji desni, dokler ne bom tvojih sovražnikov položil pod tvoje noge.«‘+
37 David sam mu pravi Gospod. Kako je potem lahko Kristus njegov sin?«+
Ob Jezusu je bilo zbranih veliko ljudi in z veseljem so ga poslušali.
38 Med poučevanjem je še rekel: »Pazite se pismoukov, ki radi hodijo okoli v dolgih oblačilih in jim je všeč, da jih na trgih pozdravljajo.+
39 Radi imajo tudi prve* sedeže v sinagogah in najvidnejša mesta pri večerjah.+
40 To so tisti, ki vdovam jemljejo hiše* in opravljajo dolge molitve, da bi jih drugi občudovali. Takšnim se bo strožje sodilo.«
41 Nato se je usedel tako, da je lahko videl skrinjice za prispevke,+ in začel opazovati ljudi, kako vanje mečejo denar. Mnogi bogataši so v skrinjice vrgli veliko kovancev.+
42 Potem pa je prišla revna vdova in vrgla noter dva novčiča*.+
43 Poklical je k sebi svoje učence in jim rekel: »Povem vam, da je ta revna vdova vrgla več kakor vsi drugi, ki so metali denar v skrinjice.+
44 Ti so namreč dali iz svojega preobilja, ona pa je kljub svoji veliki revščini dala vse, kar je imela, vsa sredstva za preživljanje.«+
Opombe
^ Ali »viničarjem«.
^ Glej Dodatek A5.
^ Ali »aretirati«.
^ Ali »prav«.
^ Glej Dodatek B14.
^ Ali »najpomembnejša«.
^ Glej Dodatek A5.
^ Glej Dodatek A5.
^ Dobesedno »Jehova, naš Bog, je en Jehova«.
^ Glej Dodatek A5.
^ Glej Dodatek A5.
^ Ali »najboljše«.
^ Ali »lastnino«.
^ Dobesedno »dva lepta oziroma kvadrana«. Glej Dodatek B14.
