Sodniki 18:1–31

  • Danovci iščejo ozemlje (1–31)

    • Mihu vzamejo malike in duhovnika (14–20)

    • Lajiš zavzet in preimenovan v Dan (27–29)

    • Malikovanje v Danu (30, 31)

18  V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu.+ Danovci+ so takrat iskali ozemlje, na katerem bi živeli, saj njihov rod še ni v celoti zavzel svoje dedne posesti med Izraelovimi rodovi.+  Danovci so iz svojega rodu poslali pet sposobnih moških iz Zóre in Eštaóla,+ da bi si ogledali deželo in jo raziskali. Rekli so jim: »Pojdite in raziščite deželo!« Tako so prišli v éfraimsko gorovje do Mihovega+ doma in tam prenočili.  Ko so bili blizu Mihovega doma, so prepoznali glas* mladega Lévijevca. Šli so k njemu in ga vprašali: »Kdo te je pripeljal sem? Kaj delaš tu? Zakaj si tukaj?«  Povedal jim je, kaj je Miha naredil zanj, in dodal: »Najel me je, da bi mu služil kot duhovnik.«+  Oni pa so mu rekli: »Prosimo te, vprašaj Boga, ali bo pot, na katero smo se odpravili, uspešna.«  Duhovnik jim je odgovoril: »Pojdite v miru. Jehova je z vami na vaši poti.«  Tako je peterica nadaljevala pot in prišla v Lájiš.+ Videli so, da so tamkajšnji prebivalci tako kot Sidónci neodvisni od kogar koli. Živeli so mirno in nič hudega sluteč.+ Na njihovo ozemlje niso vdirali zatiralski osvajalci, da bi jih vznemirjali. Poleg tega so živeli daleč stran od Sidóncev in niso imeli nobenih opravkov z drugimi ljudmi.  Ko so se vrnili k svojim ljudem v Zóro in Eštaól,+ so jih ti vprašali: »Kako je šlo?«  Odgovorili so: »Napadimo jih! Videli smo, da je dežela zelo dobra. Zakaj se obotavljate? Ne izgubljajte časa! Pojdite in zavzemite deželo! 10  Ko boste prišli tja, boste našli nič hudega sluteče ljudi.+ Dežela je prostrana in Bog vam jo izroča. Tam ne primanjkuje ničesar.«+ 11  Nato se je 600 oboroženih mož iz Danovega rodu odpravilo iz Zóre in Eštaóla.+ 12  Povzpeli so se in se utaborili blizu Kirját Jearíma+ na Judovem. Zato se tisti kraj, ki leži zahodno od Kirját Jearíma, še danes imenuje Mahané Dan*.+ 13  Od tam so se napotili v éfraimsko gorovje in prišli do Mihovega doma.+ 14  Peterica, ki si je prej ogledala lájiško deželo,+ je ostalim v skupini rekla: »Ali ste vedeli, da imajo v teh hišah brezrokavnik*, hišne bogove, izrezljano podobo in ulito podobo*?+ Odločite se, kaj boste naredili.« 15  Tako so se ustavili in šli k Mihovemu domu, kjer je živel mladi Lévijevec.+ Mladeniča so vprašali, kako mu gre. 16  Medtem je 600 oboroženih mož iz Danovega rodu+ ostalo pri vhodu. 17  Peterica, ki si je ogledala deželo,+ pa je vstopila, da bi vzela izrezljano podobo, brezrokavnik*,+ hišne bogove+ in ulito podobo*.+ (Duhovnik+ je stal pri vhodu skupaj s 600 oboroženimi možmi.) 18  Ko je tistih pet mož šlo v Mihovo hišo in vzelo izrezljano podobo, brezrokavnik*, hišne bogove in ulito podobo*, jih je duhovnik vprašal: »Kaj delate?« 19  Odgovorili so: »Bodi tiho! Molči* in pojdi z nami. Bodi nam svetovalec* in duhovnik. Kaj je boljše? To, da služiš kot duhovnik v hiši enega človeka,+ ali to, da postaneš duhovnik za rod in rodbino v Izraelu?«+ 20  Duhovniku je bil predlog všeč, zato je vzel brezrokavnik*, hišne bogove in izrezljano podobo+ ter odšel s temi ljudmi. 21  Nadaljevali so pot in na čelo karavane dali otroke, živino in dragocenosti. 22  Ko so bili Danovci precej daleč od Mihovega doma, so se Mihovi sosedje zbrali, šli za njimi in jih nazadnje dohiteli. 23  Začeli so vpiti na Danovce, ti pa so se obrnili in Mihu rekli: »Kaj je narobe? Zakaj ste se zbrali in prišli?« 24  Odgovoril je: »Vzeli ste mi bogove, ki sem jih naredil, in še duhovnika ste odpeljali. Kaj pa je ostalo meni? Kako me potem lahko sprašujete, kaj je narobe?« 25  Danovci so mu rekli: »Da te ne slišimo več vpiti na nas, sicer se lahko zgodi, da vas bodo jezni možje napadli, pa boste vi in vaši domači izgubili življenje.« 26  Nato so nadaljevali svojo pot. Miha je videl, da so močnejši od njega, zato se je obrnil in vrnil domov. 27  Potem ko so s seboj vzeli predmete, ki jih je Miha naredil, in njegovega duhovnika, so odšli v Lájiš,+ v katerem so ljudje živeli mirno in nič hudega sluteč.+ Prebivalce so pobili z mečem, mesto pa požgali. 28  Nikogar ni bilo, da bi jih rešil, saj so bili daleč stran od Sidóna in niso imeli nobenih opravkov z drugimi ljudmi. Lájiš je bil na betrehóbski+ ravnini. Danovci so zatem ponovno zgradili mesto in se naselili v njem. 29  Poimenovali so ga Dan,+ in sicer po svojem praočetu Danu, ki je bil Izraelov sin.+ Prej se je mesto imenovalo Lájiš.+ 30  Nato so si Danovci postavili izrezljano podobo,+ ki so jo vzeli, in Jonatan,+ potomec* Mojzesovega sina Geršóma,+ ter njegovi potomci so za Danov rod opravljali duhovniško službo, vse dokler niso prebivalci dežele šli v pregnanstvo. 31  Postavljena izrezljana podoba, ki jo je naredil Miha, je tam ostala, vse dokler je bila hiša pravega Boga v Šílu.+

Opombe

Ali »naglas«.
Pomeni »Danov tabor«.
Dobesedno »efód«. Glej Slovar.
Ali »podobo iz kovine«.
Ali »podobo iz kovine«.
Dobesedno »efód«. Glej Slovar.
Dobesedno »efód«. Glej Slovar.
Ali »podobo iz kovine«.
Dobesedno »daj si roko na usta«.
Dobesedno »oče«.
Dobesedno »efód«. Glej Slovar.
Dobesedno »sin«.