Ljudje so iz naukov, ki jih je učil Jezus Kristus, izpeljali različne »krščanske« vere. Toda Sveto pismo pokaže, da obstaja samo ena prava oblika krščanstva. Razmislite o samo treh razlogih za ta sklep.

1.   Jezus je rekel, da je učil »resnico«, in tudi zgodnji kristjani so o svoji veri govorili kot o »resnici«. (Janez 8:32; 2. Petrovo 2:2; 2. Janezovo 4; 3. Janezovo 3) Iz tega vidimo, da se za tiste, ki širijo verske nauke, ki so v nasprotju z Jezusovimi nauki, ne more reči, da je njihova vera res krščanska.

2.   Sveto pismo uči, da bi kristjani morali biti »v govorjenju [...] soglasni«. (1. Korinčanom 1:10) Toda med številnimi krščanskimi veroizpovedmi ni soglasja niti glede tako osnovnega nauka, kot je, kaj pomeni biti kristjan. Vse vere pač ne morejo imeti prav. (1. Petrovo 2:21)

3.   Jezus je prerokoval, da bodo mnogi sicer trdili, da so kristjani, vendar pa ne bodo ubogali njegovih zapovedi, zato bo takšne zavrgel. (Matej 7:21–23; Luka 6:46) Nekatere ljudi bodo zavedli verski voditelji, ki zaradi lastnih interesov kvarijo pravo čaščenje. (Matej 7:15) Drugi pa bodo pravzaprav imeli raje prirejeno obliko krščanstva, saj jih uči, kar želijo slišati, ne pa resnico iz Biblije. (2. Timoteju 4:3, 4)

 V ponazoritvi o pšenici in ljuljki je Jezus napovedal, da bo prišlo do velikega upora proti pravemu krščanstvu oziroma do odpadništva. (Matej 13:24–30, 36–43) Dolgo časa ni bilo možno ločiti pravih kristjanov od lažnih. V skladu z Jezusovo napovedjo se je po smrti apostolov odpadništvo razbohotilo. (Apostolska dela 20:29, 30) Vse prirejene oblike krščanstva so se, ne glede na odstopanja med njihovimi odpadniškimi nauki, odvrnile »od resnice«. (2. Timoteju 2:18)

 Jezus je tudi napovedal, da bo razlika med pravimi in lažnimi kristjani sčasoma postala očitna. To se je izpolnilo v našem času, v obdobju med »sklenitvijo stvarnosti«. (Matej 13:30, 39)