Ne, celotno Sveto pismo je skladno. Medtem ko je iz nekaterih odlomkov morda videti, da si Sveto pismo nasprotuje, pa takšna protislovja običajno lahko razumemo pravilno, če upoštevamo eno ali več načel, omenjenih v nadaljevanju:

1.   Razmislite o sobesedilu. Za vsakega pisca je lahko videti, da si nasprotuje, če so njegove besede vzete iz sobesedila.

2.   Razmislite o zornem kotu oziroma gledišču pisca. Očividci morda neki dogodek opišejo točno, vendar ne uporabijo povsem istih besed ali pa ne omenijo enakih podrobnosti.

3.   Upoštevajte zgodovinska dejstva in navade.

4.   Razlikujte med figurativno in dobesedno rabo kake besede.

5.   Imejte v mislih, da se lahko komu pripiše neko dejanje, čeprav ga ni izvršil. a

6.   Uporabite točen prevod Svetega pisma.

7.   Tega, kar pravi Sveto pismo, ne skušajte uskladiti z napačnimi verskimi zamislimi ali dogmami.

 Iz naslednjih primerov je razvidno, kako lahko ta načela pojasnijo nekatera navidezna protislovja v Svetem pismu.

1. načelo: Sobesedilo

  Če Bog sedmi dan počiva, kako potem še vedno dela? Sobesedilo poročila o ustvaritvi iz Prve Mojzesove knjige pokaže, da se besede »sedmi dan pa je [Bog] začel počivati od vsega dela, ki ga je bil opravil,« še posebej nanašajo na ustvarjanje zemlje in vsega živega na njej. (1. Mojzesova 2:2–4) Toda Jezus tega ni spodbijal, ko je rekel, da Bog »dela vse do zdaj«, saj je imel v mislih druga Božja dela. (Janez 5:17) Med Božja dela spada tako to, da je navdihnil ljudi za pisanje Svetega pisma, kot tudi to, da vodi človeštvo in skrbi zanj. (Psalm 20:6; 105:5; 2. Petrovo 1:21)

2. in 3. načelo: Zorni kot oziroma gledišče in zgodovina

  Kje je Jezus ozdravil slepega moškega? V Lukovem evangeliju piše, da je Jezus ozdravil nekega slepega moškega, ko »se je približeval Jêrihi«, medtem ko vzporedno poročilo v Matejevem evangeliju omenja dva slepa moška in pravi, da se je ta dogodek zgodil, ko je Jezus šel »iz Jêrihe«. (Luka 18:35–43; Matej 20:29–34) Ti poročili, ki sta ju pisca napisala vsak s svojega zornega kota, se pravzaprav dopolnjujeta. Matej je določnejši, saj pove, da sta bila dva moška, medtem ko se Luka osredotoči na enega moškega, in sicer na tistega, s katerim se je Jezus pogovarjal. Arheologi so, kar se tiče kraja dogodka, ugotovili, da je bila Jeriha v Jezusovem času dvojno mesto – staro judovsko mesto je ležalo kilometer in pol stran od novejšega rimskega mesta. Jezus je bil takrat, ko je naredil ta čudež, verjetno nekje na poti med tema mestoma.

4. načelo: Dobesedni in figurativni pomen

  Ali bo zemlja uničena? V svetopisemski knjigi Pridigar 1:4 piše, da zemlja »ostaja na veke«, kar se nekaterim zdi v očitnem nasprotju z besedami: »Prvine se bodo v ognju raztopile, zemlja in dela na njej pa bodo zgorela.« (2. Petrovo 3:10, Ekumenska izdaja) Vendar Sveto pismo rabi besedo »zemlja« tako dobesedno (naš planet) kot tudi figurativno (ljudje, ki živijo na zemlji). (1. Mojzesova 1:1; 11:1) Uničenje »zemlje«, ki je opisano v 2. Petrovem 3:10, se ne nanaša na to, da bo naš planet zgorel, temveč na »pokončanje brezbožnih ljudi«. (2. Petrovo 3:7)

5. načelo: Komu je kakšno dejanje pripisano

  Kdo je v Kafarnaumu prišel k Jezusu s stotnikovo prošnjo? V Mateju 8:5, 6 piše, da je stotnik osebno pristopil k Jezusu, medtem ko v Luku 7:3 piše, da je stotnik k Jezusu poslal judovske starešine s svojo prošnjo. To navidezno protislovje lahko razumemo tako, da je bil pobudnik prošnje sicer stotnik, vendar pa je poslal starešine kot svoje predstavnike.

6. načelo: Točen prevod

  Ali vsi grešimo? Sveto pismo uči, da smo vsi od prvega človeka Adama podedovali greh. (Rimljanom 5:12) Videti je, da nekateri prevodi temu nasprotujejo, saj v njih beremo, da dober človek »ne greši«. (1. Janezovo 3:6, Slovenski standardni prevod; Antonín Chráska) Vendar je v izvirnem jeziku, torej grščini, glagol »grešiti« iz 1. Janezovega 3:6 v sedanjiku, kar v tem jeziku običajno nakazuje trajajoče dejanje. Obstaja razlika med podedovanim grehom, ki se mu ne moremo ogniti, in namernim, nenehnim neupoštevanjem Božjih zakonov. Zato nekateri prevodi to navidezno protislovje razjasnijo tako, da glagol grešiti prevajajo pomensko točno, in sicer da se človek »ne vdaja grehu«. (Prevod novi svet)

7. načelo: Sveto pismo, ne dogme

  Ali je Jezus enak Bogu ali pa je po položaju nižji od njega? Jezus je nekoč rekel »Jaz in Oče sva eno«, kar navidez nasprotuje njegovim besedam »Oče [je] večji od mene«. (Janez 10:30; 14:28) Da bi ti vrstici razumeli pravilno, je bolje, da raziščemo, kaj Sveto pismo v resnici pravi o Jehovu in Jezusu, kakor pa da ti vrstici skušamo uskladiti z dogmo o Trojici, ki ne temelji na Svetem pismu. Sveto pismo pokaže, da Jehova ni samo Jezusov Oče, temveč tudi Jezusov Bog – Tisti, ki ga celo Jezus časti. (Matej 4:10; Marko 15:34; Janez 17:3; 20:17; 2. Korinčanom 1:3) Jezus ni enak Bogu.

 Iz sobesedila Jezusove izjave »Jaz in Oče sva eno« je razvidno, da imata Jezus in Oče, Bog Jehova, enak namen. Jezus je kasneje rekel »Oče [je] zedinjen z menoj« in »jaz [sem] zedinjen z Očetom«. (Janez 10:38) Jezus je o tem govoril tudi svojim sledilcem, saj je zanje molil k Bogu: »Dal sem jim [...] slavo, ki si jo ti dal meni, da bi bili tudi oni eno, kakor sva midva eno: jaz v zedinjenosti z njimi in ti v zedinjenosti z menoj.« (Janez 17:22, 23)