1. Er nan ve gar u Shilo cii lu ken mzungu?

MZUNGU u ior lu zungwen ken gar u Shilo la kôr Samuel ken ishima. Lu er gar la cii lu ken mzungu nahan. Kasev man mbayev kpishi ken gar lu vaan, zungwen tsung sha ci u ve ungwa ér i wua uter vev man noov vev man ônov kua anmgbianev vev ken uitya. Bibilo pase ér Mbafiliti nôngo ityav a Mbaiserael, hemba ve, wua mbautyaav mba ken Iserael 4,000, ica gba ga tsô shi ve hemba Mbaiserael ityav mbigen, ve wua mbautyaav iorov 30,000 hen shighe ne.—1 Sam. 4:1, 2, 10.

2, 3. Ka akaa a vihin a van a mgbejime man aheen sha gar u Shilo a nyi yange er ciligh cilighii?

² Kwagh ne lu di kwagh môm ken akaa a vihin a a lu eren ciligh ciligh hen shighe la tsô. Hofeni man Pinehashi, udangmbauôn mba Eli, u lu Pristi u tamen la, tôô icighan areki u ikyuryan due mi hen gar u Shilo. Yange i veren areki ne ken icighan kpar u ken tabernakel, u lu tempel u lun er tenti nahan la. Areki ne lu ikyav i tesen ér, Aôndo lu a ior nav. Mbaiserael yem a Areki ne ken uitya, ve lu henen ér una kura ve er ka kuraiyol nahan, vea zua a mhembe. Kpa Mbafiliti za ngohol un, shi wua Hofeni man Pinehashi kpaa.—1 Sam. 4:3-11.

³ Tabernakel u ken Shilo la lu a icivir kpishi sha ci u Areki lu her anyom uderi imôngo. Kpa Areki la kera lu ga. Zum u Eli, u lu anyom 98 hen shighe la, ungwa ér i za ngohol Areki yô, a segha sha kwaghteman na, a gbidye inya, maa a kpe her. Kwase u wan na, u i wua nom na ken uitya sha iyange shon la kpe, er mar kôr un, lu maren la. Kpa cii man mase sulen yô, a kaa ér: “Icivir kar hen Iserael kera ve.” Hii iyange la je, gar u Shilo tsa kera lu er yange vande lun la ga.—1 Sam. 4:12-22.

4. Ka nyi se lu timen sha mi ken ityough kin ne?

⁴ Samuel una er nena hen shighe u vihin tsung nee? Jighjigh na una taver a kuma u una wase ikyurior i Yehova venda i shi de u kuran i la je he? Nyian ne, se cii ashighe agen ka se tagher a mbamtaver man akaa a nan se iyolkpen a karen jighjigh wase, nahan yô, de se nenge kwagh ugen u se fatyô u henen hen Samuel yô.

5, 6. Ken atô u anyom 20, a Bibilo i̱ kera er se kwagh u Samuel ga la, i̱ gema i̱ ôr se nyi, man Samuel lu eren nyi hen shighe laa?

⁵ Bibilo kera ôr se kwagh u Samuel hen shighe u í ngohol Areki ne ga, kpa i̱ ôr se kwagh u Icighan Areki la. I̱ pase se ican i Mbafiliti ya zum u ve ngohol Areki la, man er za gande ve, ve hide a mi yô. Anyom nga kar 20 yô, Bibilo shi i̱ ôr kwagh u Samuel. (1 Sam. 7:2) Kpa Samuel lu eren nyi ken atô u anyom a Bibilo i kera er kwagh na ga laa? Se ker a ker ahaba ga.

⁶ Cii man mhii u anyom 20 la yô, Bibilo kaa ér, “Kwaghôron u Samuel samber hen Iserael cii.” (1 Sam. 4:1) Anyom la nga kar yô, i ôr se kwagh u Samuel ér lu ningir sôron agar agen atar ken Iserael sha hanma inyom, lu ôron ajir shi tan ior iwanger sha akaa a á tsume ve la. Yange una ningir a been yô, á hide hen Rama, ape ya na lu la. (1 Sam. 7:15-17) Kwagh ne tese wang ér, Samuel lu eren tom kpoghuloo, shi ken atô u anyom 20 la kpa, lu eren akaa kpishi.

7, 8. (a) Samuel yange er tom kpoghuloo anyom anyom 20 nga karen yô, a ôr ior loho u nyi? (b) Zum u ior ungwa loho u Samuel u taver ve ishima la yô, ve er nena?

⁷ Dang man hôngor u ônov mba Eli la pande jighjigh u ior lu a mi la. Ikyav tese ér, kwagh la na ior kpishi gema civir akombo. Nahan kpa, Samuel er tom kpoghuloo, anyom nga kar 20 yô, a ôr kwagh a ior cii ér: “Aluer nea gema hen TER sha ishima i môm yô, dugh nen mbaaôndo mbagenev kua Ashetaroti kpaa ker a ven kera, ver nen asema sha TER, civir nen Un tseegh, tsô Un kpaa Una yima ne sha ikyev i Mbafiliti.”—1 Sam. 7:3.

⁸ “Mbafiliti” yange ve hemba Mbaiserael gburu gburu. Er ve hemba shoja i Mbaiserael ityav elegh elegh yô, ve nenge ér vea nzughul a ior mba Aôndo er ve soo la cii, kpa kwagh u eren ve ngu ga. Nahan kpa, Samuel taver ior ishima ér aluer ve gema hen Yehova yô, gbande a gema imo. Nahan ve hide hen Yehova kpa? Yange ve haa mbaaôndo mba ve lu civir la kera, ve gba “civir TER tseegh,” nahan doo Samuel tsung. Samuel maa lôhô mkohol hen Misepa, gar u sha iwo, vegher u ken imbusutarimese i Yerusalem la. Ior cii kohol, hôr kwaghyan, shi gema asema, de u civir mbaaôndo mbaaiev.—Ôr 1 Samuel 7:4-6.

9. Ka ian i nyi Mbafiliti nenge ér ve zua a mi, man zum u ior mba Aôndo ungwa ibaver i mve u Mbafiliti yô, ve er nena?

 ⁹ Nahan kpa, Mbafiliti ungwa kwagh u zege mkohol ne, nahan ve nenge ér ka ian i dedoo i shi vea ta num sha Mbaiserael je la. Ve tindi mbautyaav hen Misepa, sha u ve za tim mbacivir Yehova mban yô. Mbaiserael ungwa ibaver ér Mbafiliti soo u va timin ve. Er mciem gba ve iyol yô, ve kaa a Samuel ér a er msen sha ci ve. Tsô Samuel sôn Yehova sha ci ve shi na nagh kpaa. Er icighan iniongo ne lu zan hemen la, akumautya a Mbafiliti maa va nyôr hen Misepa. Yehova maa ungwa msen u Samuel la. Yehova tese ishimavihin na hen shighe ne. A “dura taver taver sha Mbafiliti sha iyange la.”—1 Sam. 7:7-10.

10, 11. (a) Er nan ve se fe ser idyuran i Yehova dura sha u nzughul a ikyumutya i Mbafiliti la yange ia kaha kposoo? (b) Ityav mbi i nôngo a Mbafiliti, i hii u wuan ve hen Misepa zan zan la, mbi kur yô, lu nyi i eree?

¹⁰ Nahan ka u se hen ser, Mbafiliti mban lu er mbayev mba kiriki mba Aôndo ka una dura ve, ve cia, ve yevese ve za ta ken ungô vev la nahanaa? Ei, ior mban lu ushoja mba fan ityav tsema tsema. Sha nahan yô, a̱ shi nan kpa, idyuran ne lu ve inja kposo. Idyuran ne nzughul a ve sha ci u i dura “taver taver” yumuu? Lu sha ci u ura lu nôôn ga tsô Aôndo lu duran yum ve cier ve iyol yee? Shin lu sha ci u idyuran la hura taver taver sha iwo i í lu ikyua la yumu? Se fa jighilii ga, kpa kwagh u se fe yô, idyuran ne nzughul a Mbafiliti mban kpishi. Nahan, Mbafiliti mba ve va u va tan ityav sha Mbaiserael la, gema lu yevese ve hen shighe ne. Tsô Mbaiserael mough cir sha ve gba wuan ve, ve zenda ve ityô ukilomita imôngo, hii hen Misepa zan zan ar ken imbusutariyan i Yerusalem.—1 Sam. 7:11.

¹¹ Ityav mbira va a mgem u vesen. Sha ayange a Samuel mase lun orjir ken Iserael la cii, Mbafiliti kera va ityav sha Iserael ga. Ior mba Aôndo hide ngohol agar a a lu sha ikyev i Mbafiliti la cii.—1 Sam. 7:13, 14.

12. Inja i kwagh u i kaa ér Samuel “er perapera” la ér nyi, man ka aeren a nyi yange wase un u zan ikyura?

¹² Anyom nga kar uderi imôngo yô, apostoli Paulu va ôr kwagh u Samuel ér lu môm ken mbaajiriv man uprofeti mba jighjigh mba “ve er perapera” la. (Heb. 11:32, 33) Sha mimi yô, Samuel yange er kwagh u dedoo kua u vough sha ishigh ki Aôndo, shi taver mbagenev kpa asema ér ve̱ er nahan. A za ikyura sha ci u suur sha Yehova shi za hemen u eren un tom sha mimi shin er tagher a akaa a nan  un iyolkpen nahan kpaa. Shi lu a iwuese sha hanma kwagh u Yehova er cii. Zum u Mbaiserael hemba Mbafiliti hen gar u Misepa la, Samuel tôô iwen ver ikyav sha u umbur myem u Yehova yima ior nav la.—1 Sam. 7:12.

13. (a) Aluer sar se u dondon ikyav i Samuel la yô, ka aeren a nyi i doo se lu mi? (b) Ka hanma shighe nahan u hen wer, doo se hii u lun a aeren a Samuel kpa lu a mi laa?

¹³ We u soo wer u ‘er perapera’ kpa? Wea soo yô, dondo ikyav i Samuel i wan ishima shi hiden a iyol ijime shi lun a iwuese sha kwagh la. (Ôr 1 Peteru 5:6.) Ka an wase je nana soo u lun a aeren a dedoo angan ga? Er Samuel lu a aeren ne hii iyev na je yô, kwagh ne wase un, gadia shighe u hingir organden la tagher akaa a nan un iyolkpen kpishi.

14, 15. (a) Ka kwagh u vihin tsung u nyi Samuel tagher a mi shighe u “bee iyol” laa? (b) Samuel yange lu inja ter i Eli lu laa? Pase ase yôô.

¹⁴ Bibilo shi kimbir ôron se kwagh u Samuel hen shighe u “Samuel bee iyol” la. Lu a ônov uhar mba ve gande ior hen shighe ne yô, nahan a na ve tom u wasen un u ôron ajir a Mbaiserael. U môm lu Yoel, ugen la lu Abia. Kpa, kwagh er u vihin kpishi, ve lu ior mba mimi ga. Samuel lu orperapera shi eren kwagh sha mimi, kpa ônov nav mbara gema ian i ve lu sha mi la, hingir ve ian i keren mtsera  ve. Ve lu ngohol inyaregh ki yamen ishô geman ôron ijir sha mimi ga.—1 Sam. 8:1-3.

¹⁵ Yange igen yô, mbatamen mba ken Iserael za hen profeti Samuel u bee iyol la, ve za gba ijir. Ve kaa a na ér: “Ônov ou mba zan sha gbenda wou ga.” (1 Sam. 8:4, 5) Samuel fa kwagh u lu zan hemen nee? Bibilo pase se ga. Kpa ikyav tese ér, Samuel lu inja ter i Eli lu la ga. Yehova yange lumun a ieren i Eli la ga, shi tsaha un sha ci u fatyô u kôôm afer a ônov nav lu eren la ga shi hemba civir ve a Aôndo kpaa. (1 Sam. 2:27-29) Kpa, Samuel yô, Yehova zua un a ibo ga.

16. Mbamaren ka vea lu a mbayev mba hemban ato nahan, i lu ve nena, man mbamaren vea fatyô u zuan a msurshima shi henen kwagh ken ikyav i Samuel la nena?

¹⁶ Bibilo kera pase se er Samuel va kav ieren i bo i ônov nav la ve ishima vihi un tsung, iyol kpe un shi ishima nyian un la ga. Nahan kpa, mbamaren kpishi vea lan er yange a lu Samuel ken ishima la ga. Ken ayange a masejime a botar ne, mbayev kpishi mba hemban mbamaren ato, ve de u ungwan imo ve. (Ôr 2 Timoteu 3:1-5.) Mbamaren mba ve lu ken imba ishimavihin ne yô, vea fatyô u zuan a msurshima, shi henen kwagh ken ikyav i Samuel ne. Yange de ér ieren i bo i ônov nav la i vihi mtil sha mimi na ga. Umbur wer, aluer mbayev venda u ungwan kwagh shi mba tsahan ve je kpa ka gban sha mi ga yô, alaghga ikyav i dedoo i mbamaren vev la, ia kôr ve ken ishima. Shi kwagh ne ka ian i Mbamaren vea fatyô eren kwagh u una na a saan Yehova Aôndo, Ter ve u sha la iyol, vough er Samuel kpa er nahan yô.

17. Mbatamen mba Mbaiserael kaa a Samuel ér a̱ er nyi, man Samuel nenge kwagh u ve kaa la nena?

¹⁷ Ônov mba Samuel yange ve fa er ieren ve i keren mtsera ve tseegh la kua hua ve la una vihi kwagh ken Iserael a gba ica ga. Ieren ve la na yô, mbatamen mba ken Iserael kaa a Samuel ér: “Ver se tor u nana ôron se ijir yô, er akuraior agen kpaa a eren nahan.” Kpa tor u ve kaa ér i na ve ne lu sha ci u ve venda Samuele? Umbur wer, Samuel lu ôron Mbaiserael ijir sha ci u Yehova anyom akundu imôngo. Kpa hegen ne, ve kera soo profeti er Samuel nahan ga, ve soo ér i lu tor nana lu orjir ve ye. Akuraior a a wa ndor a Mbaiserael la, lu a ator, nahan Mbaiserael kpa soo tor! Samuel er nena? Bibilo kaa ér: “Kwaghôron la vihi Samuel ishima.”—1 Sam. 8:5, 6.

18. Yehova yange sur Samuel ishima shi pase ér Mbaiserael er isholibo i vesen nena?

¹⁸ Nenge ase kwagh u Yehova er shighe u Samuel ôr un kwagh ne ken msen yô; a kaa a Samuel ér: “Ver ato, ungwa hanma kwagh  u ior vea kaa u cii; gadia ka we ve vende ga, kpa ka Mo ve vende er M̱ de lu tor ve ga ye.” Nenge imba er mkaanem man yange ma a sur Samuel ishima sha wono! Nahan kpa, ve gema ve laha Aôndo u Hembanagee la je gande. Yehova kaa a profeti na ne ér a pase Mbaiserael ican i vea ya sha ikyev i tor u ve lu keren la yô. Samuel er sha imo i Yehova vough, kpa ior sendegh her ér: “Ei! Se yô, ka se pe lun a tor.” Er Samuel ungwan imo i Yehova hanma shighe cii yô, Samuel maa za shighe tor u Yehova tsua la mkurem.—1 Sam. 8:7-19.

19, 20. (a) Samuel er kwagh u Yehova kaa ér a za shighe Saulu mkurem a hingir tor u Iserael la nena? (b) Samuel yange za hemen u wasen ior mba Yehova nena?

¹⁹ Kpa Samuel er kwagh u Yehova kaa un la nena? Yange er kwagh ne sha ishimavihin, er i kighir un a kighir yôô? A de ér kwagh ne a na un iyolkpen je ishimavihin i̱ ya tor ken a naa? Kape ior kpishi vea er je la, kpa Samuel er kwagh nahan ga. Yange shighe Saulu mkurem shi kaa ér ka or u Yehova a tsough yô. A suse Saulu zwa sha u tesen ikyav i sughun tor u he ne, shi lumun hemen na kpaa. Samuel shi kaa a ior ér: “Ne nenge or u TER A tsough ne zee? Ma or u kuman sha a na nan ngu ga.”—1 Sam. 10:1, 24.

²⁰ Samuel ver ishima sha aeren a dedoo a or u Yehova tsua la, lu mbamyen nav ga. Shi ver ishima sha mtil sha mimi na hen Yehova, kwagh gba un u keren ér ior mba kôrough ishima shimi ga ne ve lumun un ga. (1 Sam. 12:1-4) Shi yange er tom u Yehova na un la sha mimi, lu wan ior mba Aôndo kwagh, tan ve icin sha akaa a a fatyô u vihin mlu ve a na la, shi lu taver ve ishima ér ve civir Yehova sha mimi. Kwaghwan u Samuel ne kôr ve ken ishima, nahan ve zamber a na ér a̱ sôn Yehova sha ci ve. Nahan Samuel gema ôr kwagh a ve kundu kundu, ér: “Mo yô, mayange me er TER kwaghbo ga, sha u den u eren msen sha ci wen la; kpa me zer tesen ne gbenda u dedoo kua u mimi gbem.”—1 Sam. 12:21-24.

21. Aluer i ver ma orgen sha iantom, man ishima doo se ker ga yô, ikyav i Samuel la ia wase se nena?

²¹ Er i lu nahan ishima vihi u ker sha ci u i ver ma orgen sha iantom yum vee? Kwagh u Samuel ne ka ikyav i vesen i umbur se ér, doo u mayange se de ser iyuhwe shin ishimavihin i ya tor ken a vese ga. (Ôr Anzaakaa 14:30.) Yehova ngu a tom sha ci u mbacivir un cii u ua na ve mkom yô.

22. Sha hiihii la Samuel nenge a kwagh u dedoo ken Saulu lu icô ga, sha ci u nyi?

²² Samuel yange nenge a ieren i dedoo ken Saulu nahan lu icô  ga, gadia Saulu lu or u lun a inja. A tav shi doo ashe tsung; lu or u taver ishima man u lun a kwaghfan kpaa, nahan kpa lu or u hiden a iyol ijime, gengese iyol ga. (1 Sam. 10:22, 23, 27) Dugh aeren a injaa ne kera yô, Saulu shi lu a ian injaa igen; lu a ian i eren kwagh sha ishima na shi tsuan kwagh u a soo yô. (Dut. 30:19) Yange er kwagh a ian ne sha inja je he?

23. Ka ieren i injaa i nyi Saulu yange hii tan kera, man seer tesen iyolgengese na la nena?

²³ Kpa kwagh ka a er i vihi yô, ka or a kôron tahav ken uwe yô, maa nan gema iyol hiden a mi ijime nan nôngor kera. Yange ica gba ga je tsô, Saulu hii u gengese iyol. A wa ikyo u dondon imo i Yehova i Samuel kaa un ga. Sha shighe ugen la, Saulu kera wa ishima kegh Samuel ga, tsô a na nagh ku Samuel wa ishima u nan yô. Nahan Samuel lam a na taveraa shi tsengaôron ér tsombor na ua kera tema tor sha Iserael ga. Er Saulu ma hen kwagh ken tsaha u i na un la yô, a nômbo ikyôr eren akaabo a vihi kpishi.—1 Sam. 13:8, 9, 13, 14.

24. (a) Saulu yange hemba Yehova ato zum u a za nôngo a ityav Mbaamaleki la nena? (b) Zum u i kôôm Saulu la, a er nena, man Yehova di wa ishima u eren a na nena?

²⁴ Yehova yange kaa a Saulu sha ikyev i Samuel ér, a̱ za nôngo ityav a Mbaamaleki. Yehova shi kaa ér a̱ wua Agagu, tor u Mbaamaleki la kpaa. Nahan kpa, Saulu de Agagu lu uma kua akaa a doon a ve ya ishar sha mi a ma ve tim kera la. Zum u Samuel va sha u kôôm Saulu yô, Saulu mase tesen mgande na. Er ma hide a iyol ijime ma ngohol tsaha la yô, gema lu keren ishô, palegh iyol, daan ibo cii haan ior sha ityou, shi lu panden myohom ma kwaghbo u er la kpaa. Er Saulu lu keren ishô, shi keren gbenda u vendan tsaha u i na un la yô, á kaa ér un soo u nan Yehova nagh sha akaa agen a i ye ishar sha mi la, tsô Samuel ôr mkaanem ma i fe ma wuee ne, ér: “Nenge, ikyo i wan hemba nagh ku sôngon.” Samuel zôhô a Saulu a mciem shio, shi pase un awashima u Yehova ér: A ande tartor u Iserael hen a na kera a gema a na orgen u nan hembe un inja yô. *—1 Sam. 15:1-33.

25, 26. (a) Er nan ve Samuel lu zungwen sha ci u Saulu, man Yehova kôôm profeti na ne nena? (b) Ka ityesen i injaa i nyi Yehova yange tese Samuel hen ya u Yesee?

 ²⁵ Ishima yange i vihi Samuel sha ieren i Saulu ne kpishi. A tsa vaan a Yehova tugh kaka sha kwagh ne. Je yô, Samuel hii u zungwen sha ci u Saulu. Sha hiihii la Samuel nenge a aeren a dedoo ken Saulu, kpa hegen ne ishimaveren na la cii gba mnger. Saulu kera lu er Samuel fa un sha hiihii la ga, a ta aeren na a dedoo la kera, shi lu hendan kwagh a Yehova. Samuel venda ér mayange una kera zua ishigh a Saulu ga. Kpa shighe kar yô, Yehova kôôm Samuel, wa un kwagh kundu kundu ér: “Ka hanma shighe je ú de u zungwen Saulu er M vende un u teman tor sha Iseraele? Haa mkurem ken korough ough poo; yô, za, Me tindi u hen Yese or u Betelehem, gadia ka ken ônov nav M tsough tor Wam ye.”—1 Sam. 15:34, 35; 16:1.

²⁶ Awashima u Yehova har sha kwagh u uumace mba ve yen la ve eren la ga, gadia ashighe agen ka ve tile sha mimi ga. Ka or a kera tile sha mimi ga yô, Yehova a ker orgen u nana er ishima na yô. Sha nahan yô, Samuel de u zungwen sha ci u Saulu. Samuel maa mough er Yehova kaa un nahan, za ken Betelehem, hen ya u Yese, u lu a ônov mba ve kuma ashe kpishi la. Kpa hii sha u iunda la je, Yehova kaa Samuel ér a de kenger ve sha mluyol u ken won tseegh tsô ga. (Ôr 1 Samuel 16:7.) Ken masejime yô, Samuel zua ishigh a Davidi, wan u Yese u masetyô la, man lu un je Yehova tsua ye!

27. (a) Ka nyi yange i na ve jighjigh u Samuel lu taver seer a seere? (b) We u nenge i ikyav i dedoo i Samuel a ver la nena?

²⁷ Shighe u Samuel bee iyol kpishi la, a seer nengen er kwagh u Yehova tsua Davidi sha ityough ki Saulu la lu u vough yô. Saulu yange kôr Davidi ihyom je pev shin gema shi de u civir Yehova kpaa. Kpa Davidi yô, lu a aeren a dedoo er ishimataver, man mtil sha mimi man jighjigh u nan man u eren kwagh a mbagenev sha mimi nahan. Er lu zurum u Samuel una kpe la, jighjigh na lu taver seer a seer. A nenge ér kwagh môm u nan or ishimavihin shin iyolkpen u a gande u Yehova una sôr, shin una kar a mi kera shin una gema a hingir iveren je kpa, ngu ga. Ken masejime yô, Samuel kpe, kpa ieren na i dedoo i lu a mi sha ayange a uma na u zurum anyom 100 la yô, i̱ kpe a na ga. Mbaiserael cii zungwe ku u orjighjigh ne, man se lan er i hii ve ve zungwe un nahan ga! Nyian ne kpa, doo u mbacivir Yehova vea pine ayol a ve ér: ‘Mo me dondo ikyav i Samuel la kpa?’