Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

NGEREN U PASEN KWAGH U UMA U OR

Se Zua a “Tagbede u Taver Ishe Kpishi “ La”

Se Zua a “Tagbede u Taver Ishe Kpishi “ La”

WINSTON man Pamela (Pam) Payne mba eren tom ken branci u Australasia. Er ve lu imôngo saan saan nahan kpa, yange ve tagher a mbamtaver ken uma, er u henen aeren a ityôô agen nahan; shi kwa gen la je yô, Pam vihi iyav kpaa, nahan gba u vea lu a ishimawan. Er ve tagher a mbamtaver mban nahan kpa, Yehova doo ve ishima her tsung kua ior nav, shi ve lu eren tom ve u pasen kwagh saan saan. Se tôv ve, nahan se mba lôhôn ve ser ve pase se kwagh u uma ve.

Winston, pase ase se er yange u ker Aôndo yô.

Yange i yesem hen ya wase, hen sule ugen ken kpentar u Queensland, tar u Australia. Kpa se eren kwaghaôndo hen ya wase ga. Er se za tema ica a ior yô, m luun vea ior mba hen tsombor wase tseegh. Yange m hii u keren Aôndo shighe u m lu anyom 12 nahan la. Yange m er msen hen a na, m sôn un mer ma m shi fe mimi sha kwagh na. Ken masejime yô, m va mough hen sule la, m za zua a tom ken geri u Adelaide, ken kpentar u South Australia. Shighe u m lu anyom 21 la, m za memyol ken geri u Sydney maa m za zua a Pam. Yange ôrom kwagh u annongo u kwaghaôndo ugen u i yilan un ér British-Israel yô. Annongo ne senge ér ior i Britain due ken ikwe i Iserael i yange i saa la. Annongo la kaa ér ka ikwe pue i tartor u Iserael i vegher u ken imbusutarimese, i yange i va yem a ve uikyangen anyom a kar hegen er 2800 nahan la. Nahan m va hidi m yemen ken Adelaide yô, m za hii u lamen sha kwagh u annongo la vea orgen u se eren tom imôngo u lu henen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova yô. M lam vea na naleghaa, kpa se hemba lamen sha kwagh u atesen a Mbashiada mba Yehova. Ka hen shighe ne m mase kaven mer Aôndo ungwa msen u m ndera eren iyev je la ye. M lu henen mimi sha kwagh u Aôndo u a gbem la kua kwagh u Tartor na! M zua a “tagbede u taver ishe kpishi” la.—Mat. 13:45, 46, NW.

Pam, we kpa yange u hii u keren tagbede la iyev je; nahan u va zua a mi nena?

Yange i yesem hen tsombor u u eren kwaghaôndo kpoghuloo yô, ken geri u Coffs Harbour, kpentar u New South Wales. Mbamaren av kua mbamaren mba mbamaren av yange ve na jighjigh a atesen a annongo u kwaghaôndo u British-Israel la. Mo man anmgbian wam u nomso u kiriki kua u kwase u vesen kua anmgbianev asev mbagen kpishi cii yange i tese se iyev je ér Aôndo hemba soon ior mba ve dugh ken ior i tar u Britain yô. Nahan kpa taver mo u lumun a kwagh ne, shi ityesen ne wasem u kporom ikyua a Aôndo ga. Shighe u m lu anyom 14 la, m za adua ken ucôôci kposo kposo mba hen ijiir yase la, er côôci i Anglican man Baptist man i Seventh-day Adventist nahan. Kpa ve wasem u fan Aôndo ga.

Shighe kar yô, tsombor wase mough yem ken Sydney, ape Winston za memyol maa za zua a mo la. Er a vande ôron nahan, yange se lamen sha akaa a kwaghaôndo maa kwagh la va na hingir u henen Bibilo vea Mbashiada. Hii shighe la je una ngeren mo washika yô, a iv a avur a Bibilo ker poo! Sha mimi yô, hiihii la kwagh ne a doom ga. Kpa tegh tegh tsô m va mase kaven mer ka mimi je ne.

Ken inyom i 1962 la, m mough m yem ken geri u Adelaide sha er me hemba lun ikyua a Winston yô. Yange za lam vea Orshiada ugen vea kwase na ér m za lu vea ve; i yilan anmgbian la ér Thomas Sloman, kwase na di lu Janice Sloman. Ve lu mbamishen ken tar u Papua New Guinea ken ayange a karen la. Yange ve wam ikyo kpen kpen; m lu anyom 18 tseegh, nahan ve wasem kpishi u seer fan Yehova. Nahan mo kpa m hii u henen Mkaanem ma Aôndo shi ica gba ga je m kav er m zough a mimi yô. Yange mo vea Winston se mba eren ivese maa, se kera vihi shighe ga, se hii u eren Yehova tom. Er mbamtaver ban ga nahan kpa, tom ne shi wase se u seer lun a iwuese sha tagbede u taver ishe u se zua a mi ne.

Winston, ôr ase se kwagh u shighe u u hii tom u Yehova ica lu a gba ga la.

A. Maape ne tese ijende yase shighe u se lu eren tom u sôron atôônanongo la

B. Ustampe mbagen mba varen sha kwagh tindin a mi mba ken uicile mban. Ngise i yilan icile i Kiribati ér Gilbert Islands shi i yilan icile i Tuvalu ér Ellice Islands

C. Icile i Funafuti, i akaa a injaa a shin mnger a te ijar ker la, ken Tuvalu. Ka môm ken uicile mba yange se za ker cii man i va mase tindin mbamishen ker yô

Yange m vôso Pam ica gba ga maa Yehova hii u nan se ityom i icivirigh kposo kposo ken tom na. (1 Kor. 16:9) Hiihii la, lu Anmgbian Jack Porter, u lu ortamen u sôron atôônango, u va sôr tiônnongo wase la vea kwase na, Roslyn yange ve taver se ishima ér se tôô pania u keke ye; nahan se er tom u pania ne anyom ataan. (Hegen ne mo man Anmgbian Porter cii se mba ken Kômatii u Nengen sha Branci u Australasia la imôngo.) Shighe u m nyôr anyom 29 la, i kaa ér mo vea Pam se za er tom u sôron atôônanongo ken uicile mba ken veghertar u South Pacific la. Shighe la lu branci u tar u Fiji nengen sha tom u ken uicile mban ye. Lu icile i American Samoa man Samoa man Kiribati man Nauru man Niue man Tokelau man Tonga man Tuvalu kua icile i Vanuatu.

Sha ayange la, kwagh u Mbashiada mba Yehova a shi ior mba ken uicile mbagen mba ve lu ica la kpen kpen, nahan i gba u se lu tsevaa shi se lu eren kwagh sha kwaghfan. (Mat. 10:16) Atôônanongo kpa lu a kiriki, agen je yô, a fatyô u nan se ijiir i tsan kpaa ga. Sha nahan yô, i gba u se za ker ijiir hen ior mba ken inya ve se lu tsan ye. Man ior mbara yange ve er a vese i doo kpishi je.

Winston, kwagh u tom u geman kwagh doo ne kpishi. Ka nyi i ne ve kwagh a lu nahana?

Makeranta u mbatamen ken Icile i Samoa

Sha shighe la, anmgbianev mba ken icile i Tonga lu a utrak man antyakeradav kpuaa tseegh mba ken zwa Tongan. Zwa ne ka môm ken ijô i i lamen ken Polynesia yô. Yange vea due kwaghpasen yô, ve henen kwagh a ior ken takerada u The Truth That Leads to Eternal Life (Mimi u Una Na U Uma u Tsôron La) u ken zwa buter. Nahan mba va ngur eren makeranta u mbatamen kasua unyiin yô, mbatamen utar lumun ér vea gema takerada u Truth la ken zwa Tongan, shin er ve fa zwa Buter tsembelee ga nahan kpaa. Ka Pam yange lu gberen ngeren mba sha ave mbara sha ikyekye ye; maa se tindi a mi ken branci u tar u Amerika sha er i za gber yô. Tom la cii yange u tôô er kasua anigheni nahan. Er yange i gema takerada ne doo yum ga nahan kpa, yange u wase ior mba lamen zwa Tongan kpishi u henen mimi. Mo vea Pam se mba mbagemankwagh ga, kpa kwagh u takerada la yange na yô, tom la doo se ishima kpishi.

Pam, nahan uma u ken uicile mbara kaha a uma u ken tar u Australia nena?

Môm ken ajiir a yange se tsaan shighe u se lu eren tom u sôron atôônanongo la

A kaha kpishi je! Yange sea za sha ajiir agen yô, amunan a ta ijar shi i tsee iyol gayô i ndôhôr kpishi. Heela tseegh ga, yange se lu a zayol u ihyev kua angev shi ashighe agen di yô, se lu a kwaghyan kpuaa tseegh. Nahan kpa, hanma sev sea tile hen anijiir wase u tsan la sea kenger mngerem ma ken ityeku nahan i doo se kpen kpen. Yange ve yila ayou a ken Polynesia la ken zwa Samoan ér fale; yange i san a sha uicimbi shi ayou ne luun a kpekpe ga. Tugh mbu gen yange uwer u ta, i wanger je se fatyô u tilen nengen a atine avilegh kpaa, shi u ta u kôr sha mnger nahan i doo kenger kpishi. Imba shighe la nahan yange se gbidye kwar shi se er msen, se kera hen sha vegher u mbamtaver la ga, kpa se hemba veren ishima sha akaa a doon la.

Yange se soo kwagh u anmbayev kpen kpen, sha ci u ve wa kwaghhômon shi vea nenge a vese er se lu abuter yô, ve soo u fan kwagh wase. Kwa gen la, se za ken icile i Niue, nahan an-wan ugen la, va ovur nomom uwegh iyol; er Winston a lu a ice iyol kpishi yô, an-wan la kaa ér, “Ingyur you ne doom.” Ikyav tese ér ken uma na cii lu a vande nengen a or u lun a ice sha ave nahan ga, nahan fa er una yila i ga!

Yange i vihi se tsung u nengen er ior kpishi hen ijiir ne gba ican shi uma ve kôr kunya tsung yô. Yange ijiir ve doo, kpa ve zuan a twersôron u injaa ga, shi mngerem ma man kpa ban. Kpa yange kwagh ne za anmgbianev asev iyol ga cii. Uma la yange hoghol ve. Er ve lu a icombor ve shi ve lu a ijiir i kumban civir Aôndo shi ve lu a ian i icivirigh i wuese Yehova je, saan ve iyol. Ikyav ve la yange i wase se u fan akaa a a hembe lun hange hange yô, shi se yem keren uyôughyôughmbaakaav ga.

Pam, ashighe agen yange i gba u u ker mngerem iyol you shi u er kwaghyan kpaa, man i lu gbenda u u vanden eren akaa ne la ga. Yange u kôrcio u eren akaa ne nena?

Pam ngu kiren kwagh ken Icile i Tonga

Doom kpishi er terem yange tesem akaa agen yô. Yange tesem akaa a injaa kpishi, er u keer usu sha ikyon eren kwaghyan shi nôngon a uma zum a kwagh a lu ken uwe kpishi ga kpaa. Kwa ugen la se za ken icile i Kiribati, se tsa ken anyou u toho, hen inya di i haa ankaam mbagen mba shin mnger, kpekpe u iyou la di lu msongom. Yange m time ihungwa hen inya, maa m keer usu shimi sha apusu a ikyeve. Mngerem di yô, yange m za wa nongo shin ijôr vea kasev mba hen ijiir la. Yange ve lu a kon u lihen akuma akuma, i ta kor sha mi er ka tsuwe nahan, maa i ta bokoti sha kor la, i kesen mngerem a mi. Nahan a gbaan u or a kese yô, nan kende kor la shimi, ua za zurum yô, nan jingir uwegh fele, bokoti la maa a gema a cir shimi maa nan kese mngerem. Yange m hen mer taver ga, kpa ka er va gba sha mo la ve m kav ye. Yange m kende kor shin ijôr acin imôngo kpa bokoti a ta sha mnger maa a tile sha zar! Yange ve sem zan zan mba va den yô, kwase ugen la maa kaa ér una wasem. Ior mba hen ijiir ne yange ve kegh iyol u wasen kpishi shi ve er a ior kundu kundu.

Ne cii yange tom wen u ken uicile mbara va doo ne ishima kpishi. Ne fatyô u ôron se akaa agen a yange er ne a doon jee?

Winston: Yange shighe kar cii ve se va kav aeren a ior mban agen ye. U tesen ikyav yô, yange anmgbianev vea naan se kwaghyan yô, i lu kwaghyan u ve lu a mi cii ve na se ye. Sha hiihii la, se fa ser gba u se ya kwaghyan shon se shi ve ga. Nahan a ver se kwaghyan yô, se ya cica! Kpa yange se mba va fe ser kape i gbe u kwagh a lu la ga yô, se gema yan shin ve. Shin er yange se er shami ga nahan kpa, anmgbianev mban ve vihi ishima a vese ga. Man yange iwer ataratar ia kar shi sea hide a va u va sôron ve nahan i doo ve kpen kpen. Sha shighe la dugh anmgbianev mba ken tiônnongo ve sha yô, anmgbianev mban fa Mbashiada mbagen ga, lu di se tseegh.

Se mba duen kwaghpasen vea ior ken Icile i Niue

Shi vannya wase la kpa yange a er shiada hen uharegh mbara. Ior mba hen ijir la kpishi yange ve hen ér ka anmgbianev mba hen ijiir la ve hii kwaghaôndo la ye. Nahan kpa yange vea nenge er mo vea kwase wam se mough ken tar ugen je, se ve u va sôron anmgbianev yô, kwagh la a wanger ior mbara er kwaghaôndo ne a lu ken ityar igen kpaa yô, shi i doo ve kpishi.

Pam: Môm ken akaa a yange erem a hemban doon mo yô, ka kwagh u yange er ken icile i Kiribati, ape tiônnongo lu a anmgbianev mba nomso man mba kasev kpuaa tseegh la. Ortamen yange lu her môm, iti na lu Itinikai Matera; yange a nôngo sha afatyô na a nenge sha a vese. Iyange igen la za va a ikyese, iji lu shimi i môm. A kaa ér: “Ka sha ci wen.” Shighe la, i lu ican u zuan a iji i ikyegh. Kwagh u kpuaa u er ne yange kôr se ken ishima kpishi.

Pam, anyom yange nga kar kpuaa yô, u va wa iyav kpa mbu vihi. Ka nyi yange i wase u u wan ishima?

Yange m va wa iyav ken inyom i 1973, shighe u mo vea Winston se lu ken vegher u South Pacific la. Maa se hide se yem ken Australia, kpa iwer ngi kar inyiin yô, iyav mbura vihi. Winston kpa kwagh ne yange vihi un kpishi, gadia lu wan wase cii. Mnyoonom ma yange ma lum ken ishima la lu panden kure kure, kpa yange ma bee ga zan zan shighe u i va gber Iyoukura i Aipor 15, inyom i 2009 la. Ngeren u “Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La” yange lu a itinekwagh ér: “Aluer wan kpe kwase ken uya nahan, a fatyô u veren ishima ér a va nder wan shon shin kuu?” Ngeren la yange pase ér ka Yehova una tsua kwagh u una er ye, man Yehova eren kwagh u vough sha hanma shighe cii. Shighe u una kaa a wan na ér a ‘vihi aeren a Satan’ la, una bee a hanma mnyoon u tar u ifer ne u ve se a mi cii. (1 Yoh. 3:8) Ngeren la shi yange wase se u kaven ér er se lu ior mba Yehova yô, se mba a “tagbede” u injaa kpishi! Ka ishimaverenkeghen i Tartor la ka i na se ishimasurun ye.

Yange iyav mbura mbu vihin yô, shi se hide se hii tom u pasen kwagh hanma shighe la. Yange se za er tom ken Betel u ken Australia la iwer kpuaa maa shi se hide se hii tom u sôron atôônanongo. Yange se mba eren tom ken agar a New South Wales man geri u Sydney anyom anyiin yô, maa i lôhô se ken inyom i 1981 la ér se za er tom ken branci u Australia. Kape i yilan branci wase shighe la je la, man ka her se lu zan zan nyian ye.

Winston, akaa a yange er u ken Uicile mba ken South Pacific la wase u ken tom wou er u lu ken Kômatii u Nengen sha Branci u Australasia nee?

Een, kwagh ne wasem sha igbenda kpishi. Hiihii yô, yange i va kaa ér Australia a nengen sha tom u ken vegher u American Samoa kua icile i Samoa la. Maa shi i va magh branci u New Zealand man Australia, hingir branci môm. Hegen ne, branci u Australasia nengen sha tom u ken tar u Australia man vegher u American Samoa man icile i Samoa man Cook Islands kua tar u New Zealand man icile i Niue man Timor-Leste man Tokelau kua Tonga. M zua a ian i icivirigh kpishi i zan sha ajiir ne agen za sôron ve sha undu u branci. Akaa a yange erem shighe u m lu eren tom vea anmgbianev mba nomso man mba kasev mba jighjigh ken uicile mbara la wasem hegen er m lu eren ve tom shin afishi a branci ne.

Winston vea Pam ken branci u Australasia

U masen kuren yô, de me kaa mer mo vea Pam se mase kaven ser ka mbaganden tseegh ve keren Aôndo ga, er kwagh wase iyol yase kpa a tese nahan. Agumaior kpa soo u zuan a “tagbede u taver ishe kpishi” la, aluer ior mbagen hen tsombor ve soo ga je kpaa. (2 Utor 5:2, 3; 2 Kron. 34:1-3) Man akperan nga ga, Yehova ka Aôndo u dooshima u a soo ér hanmaor nana zua a uma yô, agumaior man mbaganden cii!

Shighe u mo vea Pam se hii u keren Aôndo i hembe anyom 50 hegen ne, yange se fa pe Aôndo u se lu keren ne una za a vese ga. Sha mimi yô, mimi u Tartor ka tagbede u ishe na i gandeôron yô! Se kange ishima ser mayange se de ser tagbede u injaa ne a saa ga!